Prezrto opozorilo iz Salisburyja

Zastrupitev nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere Julije z novičokom se je v zgodovino vpisala kot prvi primer napada s kemičnim orožjem na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Zahod se je leta 2018 na poskus umora odzval s sprejetjem diplomatskih sankcij proti Rusiji, a po oceni strokovnjakov še vedno podcenjeval nevarnost, ki je izvirala iz načina razmišljanja njenega političnega vodstva. To je potrdila tudi ruska agresija na Ukrajino.

Ob peti obletnici napada v Salisburyju, mestu na jugu Anglije z nekaj več prebivalci kot Kranj, pri večini opazovalcev ni nobenega dvoma o tem, da je za njim stala Rusija oziroma ruska vojaška obveščevalna služba (GRU). Domnevni storilci, ujeti na posnetkih varnostnih kamer, ostajajo na prostosti, verjetnost, da bi njihova država kdaj prevzela odgovornost za poskus atentata, pa je tako rekoč nična.

Ozadje dogajanja 4. marca 2018 je v marsičem še vedno zavito v meglo, a dokazov o vpletenosti Rusije ne manjka. Sergej Skripal in njegova hči sta z živčnim strupom ruske izdelave prišla v stik na kljuki vrat njune hiše, kamor sta ga po domnevah britanske vlade nanesla ruska obveščevalna agenta Anatolij Čepiga in Aleksander Miškin. V času napada sta bila oba v Salisburyju, z njima pa je sodeloval tudi Denis Sergejev, ki so ga britanske oblasti identificirale tri leta zatem. Vsi trije so med potovanjem v Združeno kraljestvo uporabljali lažna imena. Poleg Skripalovih, ki sta napad preživela, so se z novičokom v naslednjih mesecih zastrupile še tri osebe, ena od njih je umrla. Smrt Dawn Sturgess, ki je s strupom prišla v stik po nesrečnem naključju, bo v ospredju javne preiskave napada, ki jo bodo na Otoku po več odlogih začeli letos.

Vpogled v razmišljanje Kremlja

Pogled analitikov na dogodke v Salisburyju so v zadnjem letu izostrili vojna v Ukrajini in argumenti, s katerimi se je Rusija spustila vanjo.

»Danes še jasneje vidimo, kako je [poskus atentata] odražal najbolj nevarne in nepremišljene vidike razmišljanja ruskega vodstva,« je za Delo pojasnil Nigel Gould-Davies, raziskovalec pri mednarodnem inštitutu za strateške študije IISS ter nekdanji britanski diplomat. Rusija se je po njegovih besedah odločila uporabiti prepovedan živčni strup v državi članici severnoatlantskega zavezništva, zato da bi ubila upokojenega ruskega obveščevalca in njegovo hčer. »Nemogoče je razumeti, kako bi bil lahko takšen politični izračun racionalen. Ta incident nam je torej povedal, da Rusijo vodi ocena tveganj in koristi, ki nam je povsem tuja,« je poudaril nekdanji britanski veleposlanik v Belorusiji, rekoč, da je podobna iracionalnost zaznamovala rusko odločitev o napadu na Ukrajino.

Preizkušanje Zahoda

Napad na Sergeja Skripala še danes pogosto primerjajo z umorom Aleksandra Litvinenka, nekdanjega agenta ruske tajne službe FSB, ki je bil leta 2006 v Londonu zastrupljen z radioaktivnim polonijem. V obeh primerih je bilo izbiro morilskega orožja mogoče interpretirati kot poskus širjenja strahu med v tujini živečimi nasprotniki ruskega predsednika Vladimirja Putina, toda sogovornik je prepričan, da je bil namen napada v Salisburyju tudi preizkusiti odločnost Zahoda.

Ta se je na uporabo kemičnega orožja odzval z izgonom več kot 150 ruskih diplomatov iz 28 držav. »Odziv Zahoda je bil močnejši, kot je Rusija pričakovala, in zelo usklajen. Vendar to ni pomenilo preloma v zahodni politiki do Rusije, prav tako te to ni odvrnilo od še bolj nevarnih dejanj,« je razmišljal Gould-Davies.

Čeprav so zahodne vlade priznale resnost napada, pa po njegovih besedah niso dovolj dobro razumele njegovega pomena. Veliko ljudi je v njem videlo osamljen incident, zaradi česar niso želeli omejiti stikov z Rusijo. »Upali so, da je Rusija racionalen akter in da je mogoče nesoglasja reševati mirno in sporazumno. Niso se zavedali prepadov v miselnosti, ki jih je napad razkril.« Kaj šele, da bi ga videli kot dejanje agresije, »ki bi se ponovilo v veliko večjem obsegu«.