Svarila pred ponavljanjem napak iz primera Litvinenko

Združeno kraljestvo in druge evropske države so se na uporabo živčnega strupa v Salisburyju odzvali z največjim izgonom ruskih diplomatov po hladni vojni, a materialnih ukrepov in sankcij, ki bi lahko preprečili ponovitve tovrstnih dejanj v prihodnosti, tako rekoč niso sprejeli.

Strokovnjaki opozarjajo, da ne gre zgolj za zamujeno priložnost, ampak za politični neuspeh, ki utegne poslati napačno sporočilo tistim, ki so naročili sicer neuspešen atentat na nekdanjega dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala oziroma mu dali svojo tiho priglasitev. Svarijo pred ponovitvijo napak, ki jih je Združeno kraljestvo storilo po atentatu na še enega nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka leta 2006 v Londonu, v katerem je bil uporabljen radioaktivni polonij. Tudi takrat britanska vlada svoje ostre retorike ni pospremila z dejanji oziroma sprejetjem konkretnih ukrepov proti njegovim morilcem.

Brez posledic za Rusijo

»Po vseh svarilih Therese May o tem, kako bo napad v Salisburyju spremenil politiko njene vlade do Vladimirja Putina, je bil do danes edini ukrep, ki ga je sprejela, izgon 23 ruskih diplomatov,« je za Delo povedal Bill Browder, poslovnež in eden največjih kritikov ruskega voditelja, znan predvsem po svoji kampanji za uvedbo protikorupcijske zakonodaje po vzoru ameriškega zakona Magnitskega v drugih zahodnih državah. Združeno kraljestvo po njegovih besedah ni zamrznilo premoženja ali odvzelo vizumov ruskim uradnikom in oligarhom oziroma ni storilo ničesar od tistega, kar bi lahko imelo konkreten učinek. »Kot da to ne bi bilo dovolj, se ruska vlada z Britanci pogaja o zamenjavi 23 izgnanih diplomatov z novimi.«

Ne glede na pomanjkanje ukrepov statistični podatki po poročanju otoških medijev kažejo, da je število bogatih ruskih prosilcev za britanske zlate vizume po napadu upadlo, nekateri znani ruski oligarhi pa se aktivno izogibajo potovanjem na Otok, med njimi tudi lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovich, ki je od maja lani državljan Izraela. Strokovnjaki in kritiki ruskih oblasti kljub temu verjamejo, da Združeno kraljestvo brez aktivnejšega preganjanja ruskega denarja sumljivega izvora tvega ponovitev dogodkov izpred leta dni.

Browder je svoje razočaranje strnil v ugotovitev, da britanska vlada s svojo neaktivnostjo efektivno dovoljuje Rusiji, da lahko zagreši umor in jo odnese brez posledic. »Sporočilo Putinu se glasi, da lahko še naprej ubija ljudi na britanskih tleh.«​

Odziv je bil ustrezen

Poleg Sergeja in Julije Skripal so se z novičokom marca lani zastrupile še tri osebe: policist Nick Bailey, Dawn Sturgess in Charlie Rowley. Štiriinštiridesetletna Sturgessova je bila edina, ki je umrla za posledicami zastrupitve, medtem ko so drugi okrevali.



Usklajenemu mednarodnemu odzivu na napad v Salisburyju, ki je od konca prejšnjega tedna uradno dekontaminiran, se je z zamudo pridružila tudi Slovenija. Država je več dni oklevala, preden je začasno odpoklicala svojega veleposlanika iz Moskve. Vzrok za to so bili tesni politični in gospodarski odnosi z Rusijo, pa tudi dvom o resničnosti britanskih obtožb. S slovenske perspektive je celotno zgodbo zaznamoval razkorak med ministrstvom za zunanje zadeve, ki ga je vodil Karl Erjavec, in predsednikom republike Borutom Pahorjem. MZZ in Cerarjeva vlada sta se zganila šele po tem, ko je Pahor javno izrazil stališče, da bi morala Slovenija s sprejetjem diplomatskih ukrepov proti Rusiji izkazati solidarnost z Združenim kraljestvom in s tem dokazati tudi svojo pripadnost EU in zvezi Nato.



Leto dni zatem so nam nekateri slovenski diplomati zaupali, da tudi danes dvomijo o uradni različici dogodkov, povezanih z napadom v Salisburyju, a še vseeno mislijo, da je bil odziv Slovenije pri vsej zadevi ustrezen. »Upoštevajoč naše politične in gospodarske interese mislim, da smo se odločili prav,« nam je povedal eden od predstavnikov države, ki ni želel biti imenovan.