Pretvarjanje na Balkanu in v EU

Osrednja tema danajšnjega delovnega srečanja avstrijskega kanclerja z balkanskimi premierji na Dunaju so bili dvostranski spori. Na mizi je bila tudi evropska perspektiva regije. Peterica balkanskih držav se pretvarja, da izvaja reforme, EU pa se pretvarja, da jim bo odprla vrata.

Na srečanju s predsedniki vlad Albanije, BiH, Črne gore, Kosova in Srbije je Sebastian Kurz poskušal prepričati Beograd in Prištino, naj spet sedeta za pogajalsko mizo. Srbska premierka zagotavlja, da si bo Srbija prizadevala doseči pravno obvezujoči sporazum s Kosovom do leta 2025, ne jamči pa, da se bo tudi zgodilo. Srbiji pa so bolj kot članstvo v EU pomembne reforme.

Beograd prešteva odprta poglavja

Ana Brnabić je že pred srečanjem priznala, da imajo še veliko dela. Po njenih navedbah je Srbija opravila 85 odstotkov dela na področju strukturnih gospodarskih reform, v javni upravi je na polovici poti, pri vladavini prava pa je opravila šele 30 odstotkov dela. Brnabićeva je prepričana, da bo EU naravna posledica, ko bo Srbija izvedla vse potrebne reforme.

V Beogradu vztrajno trdijo, da Srbija ne bo priznala Kosova, ki je ključni pogoj za njeno članstvo v EU, hkrati pa šteje odprta poglavja in odšteva dneve do leta 2025. Zapleta pa se tudi z odprtjem novih poglavij, ker Bruselj po diplomatskih kanalih menda pritiska na Beograd, naj nadaljuje dialog s Prištino.

Priština čaka vizumsko liberalizacijo

Podpredsednik vlade Rasim Ljajić je poudaril, da Bruselj uporablja staro matrico – izvaja pritisk na tiste, na katere lahko, ne pa na tiste, na katere bi moral. Po njegovem mnenju Bruselj izgublja kredibilnost in status mediatorja v dialogu, ker se ni odzval ustrezno niti na zadnje ukrepe Prištine, ki ovirajo prosti pretok blaga, kar postavlja v negotovost normalizacijo odnosov med Srbi in Albanci. Po navedbah medijev Beograd ne bo klonil pod pritiski, tudi ne za ceno daljše zamrznitve evropskih povezav, Brnabićeva pa upa, da bo Srbija še pred koncem leta odprla nova pogajanja z EU.

Brnabićeva je poudarila, da je Srbija diskriminirana zaradi kosovskih carin na blago iz Srbije in BiH, ki pomenijo kršitev prostotrgovinskega sporazuma Cefta. Kosovski premier je pojasnil, da Srbija in BiH v preteklosti nista pravično obravnavali Kosova. Ramush Haradinaj je Kurza pozval k hitri vizumski liberalizaciji, ker so Kosovci edini v Evropi, ki se ne morejo prosto gibati.