Vino prestižnih italijanskih znamk izpod rok izkoriščanih migrantskih delavcev

V italijanski regiji Langhe, kjer izdelujejo prestižna vina, kot so barolo, barbaresco in alba, primanjkljaj delovne sile za delo v vinogradih zapolnjujejo migrantski delavci, piše Financial Times. 

Čeprav se skrajno desna vlada Giorgie Meloni goreče zavzema za zmanjšanje prihoda migrantov v Italijo in nameščanje prosilcev za azil v Albanijo, se velik delež italijanske pridelave kmetijskih in prehranskih izdelkov zanaša na poceni delovno silo, ki jo predstavljajo ilegalni migranti. 

Vlada Giorgie Meloni se zavzema za zmanjšanje prihoda nezakonitih migrantov v Italijo, čeprav je država odvisna od njihove delovne sile. FOTO: Alberto Pizzoli/AFP

»Težava Italije je velik primanjkljaj delavcev, imigrantska politika dovoljuje nepravilnosti [v zaposlovanju],« je za Financial Times dejal Piertomaso Bergesio, vodja enega največjih sindikatov v regiji Langhe, in poudaril, da je težava večja, kot si predstavljamo.

Na status migrantov se požvižgajo

Potreba po delovni sili je v Italiji še posebej narasla leta 2015, ko so v Bruslju odobrili povečanje evropskih vinogradov, da bi zadovoljili svetovno povpraševanje po vinu. 

»V preteklosti so bili vinogradi družinski posel, kjer so delale družine in upokojenci,« se spominja Bergesio. »Stvari so se odtlej močno spremenile. Količina pridelave se je povečala, zato potrebujejo tudi več delovne sile.«

V preteklosti so bili vinogradi družinski posel, kjer so delale družine in upokojenci. FOTO: Marco Bertorello/AFP

Največja potreba po delavcih se občuti v poletno-jesenski sezoni. Vinogradniki se takrat obrnejo na posrednike, ki priskrbijo delovno silo ne glede na vse in se požvižgajo na status migrantov, so povedali krajevni tožilci, vinogradniki, sindikalisti in migranti, piše Financial Times.

Melonijeva vztraja pri nameščanju migrantov v tretji državi

»Najbolj problematično je, da posredniki za sezonsko delo v vinogradih najamejo migrante, ki so v Italiji nezakonito,« je za Financial Times opozoril tožilec Biagio Mazzeo. Težko je dokazati, ali vinogradniki vedo za razmere in status delavcev prav zato, ker delavce najemajo prek posrednikov, je še dodal. 

Z nasiljem nad izčrpanimi delavci

Prosilci za azil lahko delajo v Italiji, medtem ko pristojni obravnavajo njihove prošnje. A če zaslužijo več kot 6900 evrov na leto, niso več upravičeni do bivanja v vladnem zavetišču, zato se veliko migrantov odloči za nezakonito delo brez pogodb.

Če njihove prošnje za azil niso odobrene, morajo državo zapustiti. Kljub temu jih veliko ostane v Italiji, kjer v grozljivih pogojih delajo na črno. Posredniki migrantom obljubijo od tri do pet evrov na uro, kar je le drobec običajne plače, ki jo za enako delo prejmejo legalni delavci. 

Posredniki za delo v vinogradih najemanjo predvsem delavce, ki so v Italiji nezakonito. (Slika je simbolična.) FOTO: Robert Galbraith/Reuters

Ilegalni delavci na poljih in v vinogradih delajo po enajst ur na dan brez zaščitne opreme, vode, stranišča, z enim polurnim odmorom in pod grožnjo nasilja, poroča Financial Times. Spijo v zasilnih šotorih brez elektrike ali pitne vode. Za kuhanje in umivanje so prisiljeni uporabljati blatno rečno vodo, dodaja časnik Al Džazira.

Poleg tega so nadzorniki v vinogradih redkokdaj kaznovani za nasilje, ki ga izvajajo nad nezakonitimi delavci, in nikoli z zaporno kaznijo, izpostavlja Mazzeo. »Tuji delavci se ne pritožujejo – želijo ostati nevidni. Bojijo se, da jih bodo prijavili oblastem, njihovi življenjski pogoji pa se bodo še poslabšali,« je dodal.

Sergio Mattarella je v Sloveniji bolj zaželen kot Giorgia Meloni

Matteo Ascheri, ki je do maja 2024 vodil združenje proizvajalcev Barolo, je izpostavil problematiko nezakonitih delavcev in sodelavcem predlagal etični kodeks zaposlovanja, a člani združenja nad predlogom niso bili navdušeni. Ascherija, ki ocenjuje, da vsaj polovica vseh delavcev, ki delajo v vinogradih, ni zakonitih, so z glasovanjem odstavili s položaja vodje omenjenega združenja.

»To se dogaja na območjih vinogradov, kjer proizvajajo prestižna vina,« je opozoril tožilec Mazzeo in dodal: »Težko je verjeti, da vinogradniki nimajo sredstev, da bi delavce plačali bolje – in da ne morejo biti bolj pozorni na to, kaj se dogaja.«