Največji vinorodni okoliš v Sloveniji med najboljšimi na svetu

Največji vinorodni okoliš v Sloveniji združuje šest vinorodnih podokolišev, ki se uvrščajo med najboljše vinogradniške lege na svetu, saj številni vinarji pridelujejo najbolj delikatna aromatična bela vina v Sloveniji, dežela pa slovi tudi po izjemnih sladkih vinih svetovnega formata.

Med neskončnimi vinogradi vinorodne Štajerske delujejo številni zelo uspešni vinarji, ki so se povezali v Združenje vinorodna Štajerska, v katerem je 28 vinarjev in štirje javni zavodi in ki želi umestiti Štajersko Slovenijo na svetovni vinski zemljevid ter vzbuditi zanimanje domačih in tujih ljubiteljev vina.

Vinarji, ki so se povezali v Združenje vinorodna Štajerska, delujejo pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska. Največji vinorodni okoliš v Sloveniji, ki združuje šest vinorodnih podokolišev: Ljutomer - Ormož, Maribor, Radgona - Kapela, Haloze, Srednje Slovenske gorice in Šmarje - Virštanj, ponuja tesen preplet navdihujočih urbanih in naravnih zgodb.

Vladavina aromatičnih belih vin

Vse podokoliše odlikujejo odlične lege, ki se zaradi reliefa, nadmorske višine ter ugodnih talnih in podnebnih razmer uvrščajo med najboljše vinogradniške lege na svetu. Številni štajerski vinarji obiskovalce razvajajo z gostoljubnostjo, kakovostnimi zgodbami in bogato ponudbo raznolikih vin, med katerimi prevladujejo izrazito aromatična bela. Navdušujejo tudi izjemna predikatna vina, vse bolj pa se uveljavljajo rdeče sorte, kot sta modra frankinja in svetovljanski modri pinot.

Ko boste raziskovali Vinorodno Štajersko, se prepustite svojim občutkom in navdihu, saj boste povsod deležni gostoljubnosti, odprtosti, sproščenosti in domačnosti, četudi ste daleč od doma. Pa vendar ne spreglejte nekaterih prav posebnih dragocenosti, ki vinorodno Štajersko postavljajo prav v vrh po pomembnosti za slovensko in tudi svetovno vinsko in širšo kulturo.

Zibelka sodobnega štajerskega vinogradništva

Prestolnica Štajerske ima bogato vinsko zgodovino, za zibelko sodobnega štajerskega vinogradništva pa velja posestvo Meranovo, kjer so leta 1822 zasadili nekatere danes vodilne sorte vinske trte. Maribor se ponaša z že več kot 450 let staro vinsko trto, ki je kot najstarejša na svetu slavnostno zapisana v knjigi rekordov. 

Svetovna kraljica vinskih trt še vedno ponosno in zdravo navdušuje obiskovalce z vsega sveta na promenadi Lent v Mariboru, od koder prihaja še ena rekorderka, in sicer največja klasična vinska klet v Srednji Evropi, ki jemlje dih v vseh smereh pod površjem mestnega središča.

Skrbno shranjeno najstarejše slovensko vino

V podokolišu Srednje Slovenske gorice za najpomembnejše vinarsko središče območja velja mesto Ptuj in je pretežno hribovito območje, kjer je za vinogradništvo najbolj primeren jugovzhodni del. Na Ptuju se lahko pohvalijo z veliko mestno kletjo, kjer je skrbno shranjeno najstarejše slovensko vino iz leta 1917.

Bogata tradicija pridelave penin

V vinorodnem podokolišu Radgona - Kapela se srečujeta svež alpski zrak in suho panonsko podnebje. V Gornji Radgoni, ki velja za slovensko prestolnico penečega se vina, je leta 1852 Alojz Klainošek pridelal prvo peneče se vino na Slovenskem. O tem prelomnem dejanju so poročali tudi v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah. Tradicija pridelave penin se je ohranila in se stalno razvija. Poleg pridelave penine je okoliš znan po odličnih tramincih in sorti radgonska ranina (Bouvier), ki velja za slovensko avtohtono sorto.

En podokoliš – dve vinogradniški središči

Velika posebnost podokoliša Ljutomer - Ormož so terasasti vinogradi v čudovitem Jeruzalemu, ki je eden osrednjih podokolišev Štajerske Slovenije in hkrati tudi največji. Strma pobočja na nadmorski višini od 250 do 341 metrov omogočajo pridelavo bogatih vin. Posebnost podokoliša je šipon, ena najstarejših sort, ki v tem okolju odlično uspeva. Konec 60. let prejšnjega stoletja so v Ljutomeru in Ormožu – obe mesti sta pomembni tradicionalni vinogradniški središči – zgradili veliki in sodobni vinski kleti.

Vinogradi na najbolj strmih legah

Vinska zgodovina Haloz sega vse do rimskih časov. Haloški vinogradi na desnem bregu Drave, ki so zaradi svoje lege odlično osončeni, ležijo na največjih strminah v Sloveniji. Na pretežno lapornatih ali apnenčastih tleh s plitkim slojem humusa uspevajo izvrstna sortna vina.

Najmanjši podokoliš, ki pridela največji delež rdečih vin na Štajerskem

Šmarje - Virštanj po skupni površini obsega veliko območje, po površini vinogradov pa je skupaj s Srednjimi Slovenskimi goricami najmanjši vinorodni podokoliš. Do leta 2006 je bil kot samostojni okoliš vključen v vinorodno regijo Posavje. Tudi na tem območju prevladujejo bela vina, hkrati pa tukaj pridelajo največji delež rdečih vin na Štajerskem.

Objavo članka financira Evropska unija

*Ministrica za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

---

Naročnik oglasne vsebine je Združenje vinorodna Štajerska