Premirja ne bo, stavka se nadaljuje

Naj je, kot teoretsko pravimo, čas, v katerem živimo, še tako postideološki, je javnomnenjski­ boj, ki ga proti pokojninski reformi bijejo Francozi, tudi zelo ideološki: za prevlado gre – kdo bo intelektualno preglasil koga, kateri znani intelektualci in s kakšnim ideološkim ozadjem bodo medijsko agresivnejši od drugih.
Mimi Podkrižnik
Naj se neomejeno stavkovno gibanje nadaljuje in okrepi, je na levi strani politične palete predpraznično poklicalo okrog 40 pisateljev, igralcev in univerzitet­nikov (Édouard Louis, Corinne Masiero, Jean-Marie Bigard ...) ter pozvalo Francoze, naj stavko železničarjev (SNCF, RATP) proti pokojninski reformi podprejo prav tako finančno: stavka ni brezplačna, zato so sindikati odprli več računov za nakazila. Kot so podpisniki zapisali za spletišče Médiapart, železničarji branijo eno od pridobitev, ki so jih težko izbojevali predniki. Čeprav so se vmes časi korenito spremenili, odločno nasprotujejo nameri vlade, da bi 42 posebnih režimov poenotila v univerzalni točkovni sistem.
V nos jim gredo, na primer, izračuni pokojnin, kajti »za večino od nas bodo prejemki nižji, kot so zdaj, saj osnova ne bo več 25 najboljših let, ampak vsa kariera«. Ob tem opozarjajo na stavkovno gibanje leta 1995, ko so se Francozi solidarnostno povezali proti napovedani pokojninski reformi, in obljubljajo, da se bodo stavkajočim in protestnikom pridružili v soboto, 28. decembra, in prav tako 9. januarja.

Samoodrekanje

Za zdaj je v grobem mogoče reči, da je pogajanj med vlado in socialnimi partnerji veliko in se bodo povlekla v januar, a večjega popuščanja še ni: ne na vladni strani, kjer zdaj vodi reformo novi »pokojninski minister« Laurent Pietraszewski, ne na sindikalni. Stavka železničarjev traja skoraj tri tedne, božično-novoletne »prekinitve ognja« očitno ne bo, čeravno se je predsednik Emmanuel Macron v soboto oglasil – iz Abidžana v Slonokoščeni obali (glavni motiv tridnevnega uradnega obiska je ukinitev franka FCA v zahodnoafriških državah; nova valuta bo eco), od koder je nezadovoljne državljane pozval k začasnemu premirju. Z nagovorom iz tujine je mnoge razjezil, češ kako je lahko tako aroganten in prezirljiv, medtem pa so iz Elizejske palače sporočili, da se Macron z reformo vnaprej odpoveduje prav tako svoji predsedniški pokojnini: vsaj taki, ki bi mu pripadala po zakonu iz leta 1955 in bi znašala 6220 evrov bruto na mesec (toliko bi kot vsi predhodniki začel prejemati takoj po končanem mandatu). Tudi zanj da ne bo več posebnega režima, ampak bo veljal univerzalni točkovni sistem, kar bi lahko bilo simbolično pomembno sporočilo in povabilo k pomiritvi državljanskih strasti. Kljub temu po zadnji raziskavi Ifopa za Le Journal du Dimanche​ 31 odstotkov Francozov še naprej podpira proteste, še petina simpatizira z njimi, kar je skupaj (samo) tri odstotke manj kot pred vročim tednom ni.