Češkega komentatorja, 63-letnega
Jiříja Peheja, zadnje dni oblegajo domači in tuji mediji, ki jim razlaga o vrenju v državi. Pehe, ki je leta 1981 pobegnil iz nekdanje Češkoslovaške, v New Yorku končal študij mednarodnih odnosov, dolgo delal za ameriški državni
Radio Svoboda in potem služil v kabinetu prvega češkega predsednika
Václava Havla, je že dve desetletji direktor Newyorške univerze v Pragi.
Ta teden se je v središču Prage zbrala velika množica ljudi, ki je protestirala proti premieru Andreju Babišu. Tako velikih protestov ni bilo od padca socializma. So pri vas res spet tako hudi časi?
Razmere seveda niso tako grozne, kakor so bile leta 1989, a precejšen del češke javnosti je zaskrbljen zaradi Babiševega protidemokratičnega početja, ogrožanja pravne države oziroma resnega konflikta interesov, v katerem se je znašel drugi najbogatejši človek in lastnik drugega največjega poslovnega imperija na Češkem. Tak človek ne bi smel biti premier, če bi že bil, bi se moral odpovedati poslom. Čeprav je Babiš prepustil vodenje imperija skladu, je ostal tisti, ki ima od njega največ finančnih koristi. Zato smo se znašli v položaju, ko evropska komisija noče več pošiljati subvencij njegovemu imperiju, Češka pa bo morda morala vrniti ogromno evropskega denarja, če bodo čez približno tri mesece izsledki dveh pravkar objavljenih preliminarnih poročil potrjeni.
Naslednje velike demonstracije bodo 23. junija. Bo Babiš preživel ta množični upor ljudstva?
Premier lahko preživi demonstracije, čeprav zanj niso prijetne, saj je velik populist, ki trdi, da njegova stranka Ano predstavlja vse Čehe, protesti pa dokazujejo, da je veliko ljudi proti njemu. A ker se demonstracije ponavljajo, število protestnikov pa narašča, narašča dvom tudi med njegovi zvestimi volivci. Zato bi se lahko znašel v resnih težavah.
Politični analitik Jiří Pehe, ki je leta 1981 pobegnil iz Češkoslovaške, je že dve desetletji direktor Newyorške univerze v Pragi. FOTO: Osebni Arhiv
V komentarju ste zapisali, da bi bil Babiš eden od glavnih konkurentov za glavno nagrado, če bi v Guinessovi knjigi objavljali tudi rekorderje med tistimi, ki so preživeli toliko škandalov, ki bi v vsaki normalni demokraciji politike odnesli z oblasti. Kako mu to uspeva?
Babiš je razvil uspešno politično strategijo, ki jo je v Italiji dolgo uporabljal
Silvio Berlusconi. Kot milijarder lahko ogromno vlaga v propagandni aparat. Še preden je vstopil v politiko, je kupil dva češka dnevnika in radijsko postajo, hkrati je lastnik brezplačnika, ki ga delijo na praški podzemni železnici. Ima ogromno vpliva v medijih, ki ga podpirajo, čeprav so uradno neodvisni. Izrabil je to, da tistim, ki so bili pred njim na oblasti, dejansko ni uspelo rešiti problema korupcije, zato je vstopil v politiko kot rešitelj, ki bo osvobodil državo tega problema. S propagandnim aparatom je o tem prepričal tretjino Čehov, čeprav je nedvomno tudi sam eden od glavnih proizvodov devetdesetih let, ko je bilo ogromno gospodarskega kriminala in korupcije. Brez tega ne bi nikoli prišel do takšnega bogastva. Hkrati so k njegovemu uspehu pripomogle dobre gospodarske razmere, ki seveda niso plod njegovega dela, ampak rasti v Nemčiji in EU, saj Češka 80 odstotkov proizvodnje izvaža v zahodno Evropo. Edino, kar je bil njegov uspeh, je povečanje učinkovitosti davčnega sistema.
Lahko pritiski Bruslja res privedejo do njegovega odhoda? Ali bo tako kot njegov madžarski kolega Viktor Orbán tudi Babiš 'napade od zunaj' izkoristil tako, da bo še povečal priljubljenost doma?
Babiš se že predstavlja kot žrtev 'napadov' EU, ki jo je obtožil, da hoče destabilizirati Češko, kar bo del njegovih volivcev vsekakor verjel. A svojo priljubljenost je ohranjal tudi zaradi dobrih gospodarskih razmer, kar mu je omogočilo, da je volivcem dal veliko socialnih 'daril'. Če konflikt z EU ne bo rešen, ta ne bo prenehala plačevati le subvencij za njegov poslovni imperij, temveč lahko ustavi pritok vseh evropskih sredstev za Češko. Včeraj je Babiš priznal, da lahko to pripelje do velikih proračunskih lukenj. In do konca njegovih srečnih dni.
Zakaj bi kljub tem škandalom Babiševa stranka znova prepričljivo zmagala na parlamentarnih volitvah, seveda če je verjeti javnomnenjskim raziskavam?
Babiš je pred štirimi leti naredil pameten korak, ko je svoje izvorne bolj desničarske, a manj številne volivce 'zamenjal' s starejšim, bolj levo nagnjenim prebivalstvom, ki je vedno podpiralo socialiste in komuniste. To so manj izobraženi volivci, ki jim ni zares mar za demokracijo, zaradi starosti jih bolj zanima socialna varnost. Izboljšal je njihov življenjski standard in se jim predstavljal kot zaščitnik pred migracijami. Med njimi je veliko takšnih, ki ga ne podpirajo zaradi njegove ideologije, temveč zaradi koristi. Če se bodo gospodarske razmere obrnile in jim ne bo mogel več pomagati, mu bodo obrnili hrbet.
Premier Andrej Babiš zavrača ugotovitve evropskih nadzornikov. Foto: Michal Cizek/Afp
Kaj počne opozicija? Zakaj ni sposobna izkoristiti sedanjega družbenega vrenja?
Drugi razlog za Babiševo moč je, da je opozicija razcepljena. Na Češkem so štiri desnosredinske stranke, ki imajo skorajda enak program, razlikujejo se le v tem, da so nekatere bolj proevropske od drugih ter da so nekatere bolj liberalne, druge pa se tradicionalistično zavzemajo za družinske vrednote. A bi se lahko brez težav združile, kot enotna stranka pa zbrale več glasov od Babiševe Ano. Tako pa premier izkorišča njihovo razdrobljenost, podobno se dogaja na Slovaškem, Madžarskem in Poljskem.
Nedavne volitve v evropski parlament so pokazale, da je Babiševa stranka v Pragi čedalje manj priljubljena, a je klub temu zmagala. Ali to pomeni, da je češka družba razcepljena, da urbana središča nasprotujejo premieru, na podeželju pa ostaja njihov junak?
Babiš ni ravno junak na podeželju, a ima tam vsekakor več privržencev, saj tam živi več socialno bolj ogroženih ljudi, ki jim je dal veliko pomoči. V liberalni in bogati Pragi, kjer prebiva veliko izobraženih ljudi, nima takšne volilne baze. Če hoče Babiš ostati na oblasti, potrebuje to polarizacijo družbe, zato se zelo trudi, da bi jo ohranil. To mu ne bi uspevalo brez podpore predsednika države
Miloša Zemana, ki je Babiševe nasprotnike poimenoval 'praška kavarna', kar naj bi pomenilo ljudi, ki si ne služijo kruha s trdim delom, temveč imajo čas za posedanje po restavracijah in barih ter kritiziranje oblasti. Babiš že doslej ne bi politično preživel brez Zemana, ki mu je dovolil, da oblikuje manjšinsko vlado in ostane premier, čeprav v parlamentu ni imel podpore. Predsednik se je tudi zelo trudil, da bi zagotovil Babišu podpornike med komunisti, socialdemokrati in skrajno desnico.
Komentarji