Vse bolj žametna revolucija

Na Češkem protestniki že več tednov zahtevajo odstop predsednika vlade Andreja Babiša. Obtožujejo ga zlorabe evropskih sredstev.
 

Kaj je ljudi pognalo na ulice?

V Bratislavi rojeni 64-letni češki premier in predsednik vladajoče stranke Ano Andrej Babiš, ki je s približno 3,3 milijarde evrov premoženja drugi najbogatejši človek v državi in sta se ga prijela vzdevka »češki Trump« in »Babisconi«, ima veliko privržencev, a tudi ogromno nasprotnikov, ki bogatašu zamerijo tudi njegovo »domnevno« sodelovanje z nekdanjo češkoslovaško tajno policijo. Sam je te obtožbe vedno zanikal, oktobra 2017 pa je po dolgotrajnem pravdanju slovaško ustavno sodišče razsodilo, da so »klevete« resnične. Toda zdaj množica na Vaclavskem trgu v središču Prage protestira zaradi drugega škandala, ki so ga začeli domači organi in evropski nadzorniki preiskovati že pred parlamentarnimi volitvami pred dvema letoma. Takrat so Babiša obtožili, da je svojemu podjetju Štorkljino gnezdo oziroma tretji največji češki družbi Agrofert pomagal pridobiti okoli dva milijona evrov evropskih sredstev. Pred časom je nemška televizija ZDF razkrila, da se je evropska pomoč Agrofertu podvojila, odkar je Babiš postal politik. Sam je zatrdil, da se je umaknil iz družbe, a lani je Transparency International objavil raziskavo, da je holding, v katerega je vključenih 230 podjetij z raznoraznimi dejavnostmi, dejansko še vedno v njegovih rokah. Premier vztrajno zanika obtožbe, tožilci so proti njemu uvedli postopek, parlament mu je že dvakrat odvzel imuniteto, aprila pa je policija priporočila tožilstvu, naj zaradi domnevne prevare proti njemu vložijo obtožnico. Babiš se je odzval tako, da je zdaj že prejšnjega pravosodnega ministra zamenjal z zaveznico, kar je povzročilo še en val protestov.
 

Zakaj se je zdaj kriza zaostrila?

Čeprav so se v zadnjem času demonstracije vrstile, je zadnje ogorčenje, ki je po nekaterih virih privedlo do najbolj množičnih protestov od žametne revolucije pred tremi desetletji, zanetil evropski urad za boj proti goljufiji (Olaf), ki je v petek poslal v Prago 71 strani preliminarnega poročila, v katerem je potrdil obtožbe proti Babišu, v javnosti pa so se pojavile informacije, da bo morala Praga vrniti kakih 19 milijonov evrov sporno razdeljenih evropskih sredstev. Opozicija je zahtevala glasovanje o nezaupnici, toda koalicijski partnerji njegove stranke socialdemokrati in komunisti, ki podpirajo vlado iz opozicije, temu nasprotujejo. Babiš je ostro napadel Olaf, da hoče destabilizirati njegovo državo, ponovil, da ni storil nič v nasprotju z domačo in evropsko zakonodajo, ter zagotovil, da Češka ne bo vrnila sredstev.


 

Kakšno je razmerje politične moči v državi?

Češka je politično razcepljena, kar so pokazali tudi izidi nedavnih volitev v evropski parlament, kjer imajo Čehi 21 predstavnikov ljudstva. V Babiševi vladajoči stranki Ano (Alde) so bili upravičeno veseli, saj niso le zmagali, temveč rezultat izpred petih let celo izboljšali za dobrih pet odstotkov in bodo zdaj imeli šest poslancev oziroma dva več kot v prejšnjem sklicu. Toda šest opozicijskih strank, ki so v zadnjem času organizirale proteste proti premieru, je skupaj zbralo 47,38 odstotka glasov, zato jih bo v parlamentu predstavljalo 12 poslancev. Podobno sliko kažejo javnomnenjske raziskave, po katerih bi Ano na parlamentarnih volitvah spet prepričljivo zmagala in dobila celo nekaj odstotkov več kot pred dvema letoma, ko je zanjo glasovalo skoraj 30 odstotkov čeških volivcev. A v skupnem seštevku bi opozicija, če bi bila enotna, lahko prevzela vodenje države, saj bi imela malenkostno večino v parlamentu. Babiševa stranka je čedalje bolj nepriljubljena v prestolnici, kjer je na evropskih volitvah pristala šele na četrtem mestu.