Prelomno glasovanje sredi politične blokade

Britanski poslanci se bodo dva meseca pred napovedanim izstopom Združenega kraljestva iz EU nocoj končno izrekli o ločitvenem sporazumu, ki sta ga britanska in evropska stran sklenili novembra lani. Konsekventnost njihove odločitve bi bila težko večja.

Razplet današnjega glasovanja v britanskem parlamentu utegne usodno vplivati na potek izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in še poglobiti politično nestabilnost, ki je zaznamovala mandat sedanje britanske vlade. Nihče namreč ne more z gotovostjo trditi, kaj bi sledilo napovedani zavrnitvi ločitvenega sporazuma v 650-članski zbornici. V igri sta po besedah britanske premierke samo dve možnosti: kaotični izstop brez dogovora in preklic brexita. V nasprotju z novembrskim izstopnim dogovorom obe prinašata izrazita tveganja, prva za britansko gospodarstvo in delovna mesta, druga za britansko demokracijo.

Dodatna pisna pojasnila, ki jih je Theresa May včeraj prejela od predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in predsednika evropskega sveta Donalda Tuska glede spornih členov ločitvenega sporazuma, bodo težko prepričala dovolj poslancev, da na glasovanju podprejo ratifikacijo skoraj 600 strani dolgega dokumenta. To je priznala tudi premierka, ki pa je kljub temu vztrajala, da sporazum v vseh pogledih uresničuje izid referenduma iz leta 2016 in da so pomisleki v zvezi z njim pretirani.
 

Razkol v politiki in družbi

Nocojšnje glasovanje v britanskem parlamentu bo potrdilo globok miselni razkol znotraj britanske politike in družbe o tem, ali ločitveni sporazum uresničuje izid referenduma o izstopu države iz EU.

Premierka je poslance, predvsem pa člane svoje konservativne stranke pozvala, naj pred glasovanjem še enkrat pogledajo besedilo sporazuma in razmislijo o tem, kako jim bo sodila zgodovina, če ga bodo zavrnili. Prihodnje generacije bo po njenem zanimalo predvsem to, »ali je parlament uresničil izid referenduma o izstopu iz EU, ali je pri tem zaščitil gospodarstvo, varnost in celovitost države, ali pa je Britance pustil na cedilu«.

 

O čem glasujejo britanski poslanci?

Evropska unija in britanska vlada sta novembra lani po poldrugem letu napornih pogajanj dosegli ločitveni sporazum, ki ureja ključna vprašanja na področju finančne poravnave, zagotavljanja pravic evropskih državljanov in prihodnosti meje na irskem otoku po brexitu. Poleg pravno zavezujočega sporazuma sta dosegli tudi nezavezujoč okvir prihodnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom. Veljavnost obeh dokumentov je pogojena z njuno ratifikacijo, najprej v britanskem, nato pa še v evropskem parlamentu.

 

Zakaj je sporazum problematičen?

 

Najbolj sporen del dogovora je varovalo (backstop) za preprečitev nastanka fizične meje med Irsko in Združenim kraljestvom, ki bo po brexitu postala zunanja meja EU. Če se Londonu in Bruslju po izteku dveletnega prehodnega obdobja ne uspe uskladiti o trgovinskem dogovoru, ki bi ohranil prost pretok ljudi med severom in jugom otoka, bo Združeno kraljestvo z EU obstalo v posebnem carinskem območju, Severna Irska pa v enotnem evropskem blagovnem trgu. Takšen kompromis ne ogroža le ustavne celovitosti Združenega kraljestva, ampak v negotovost postavlja neodvisnost britanske trgovinske politike, opozarjajo kritiki. Problematično je tudi dejstvo, da varovalo nima omejenega roka trajanja.

 

Kdo vse nasprotuje sporazumu?

 

Največ nasprotnikov je v vrstah britanske opozicije, toda ključen problem predstavljajo njegovi kritiki iz vladajoče konservativne stranke. Med njimi so tako evroskeptiki kot proevropski torijci. Oboji so prepričani, da lahko z zavrnitvijo sporazuma dosežejo bodisi najtrši možen brexit bodisi izsilijo razpis novega referenduma, na katerem bi volivci dobili možnost, da razveljavijo odločitev o izstopu iz EU. Še en pomemben vir nasprotovanja prihaja iz vrst severnoirskih unionistov (DUP), ki s svojimi poslanskimi glasovi podpirajo manjšinsko vlado Therese May, hkrati pa vztrajajo, da bodo glasovali proti vsakemu dogovoru, ki bo v negotovost postavil ustavni položaj Severne Irske.

 

Ali zavrnitev sporazuma pomeni avtomatičen izstop brez dogovora?

 

V primeru zavrnitve sporazuma v britanskem parlamentu bo Theresa May poslancem morala predstaviti alternativni načrt izstopa države iz EU, vendar ni jasno, ali ta sploh obstaja. Še prej utegne njeno vlado doleteti glasovanje o nezaupnici, ki ga obljubljajo opozicijski laburisti. Padec britanske vlade in razpis predčasnih volitev v tem primeru nista izključena, a se vseeno zdita malo verjetna. Če vlada dobi zaupnico, utegne premierka še enkrat preizkusiti svojo srečo v pogajanjih z Brusljem. Če ji ne uspe doseči sprememb najbolj spornih delov ločitvenega sporazuma, lahko britanski parlament teoretično še vedno prepreči kaotični brexit, ampak le tako, da se mu uspe poenotiti o alternativi.
 

Kolikšne so možnosti za razpis novega referenduma?

 

Med alternativami ločitvenemu sporazumu se veliko omenja razpis novega referenduma oziroma tako imenovanega ljudskega glasovanja (People's Vote). Njegovi zagovorniki vztrajajo, da je to edini primeren način preseganja politične paralize na Otoku, nasprotniki ideje pa svarijo, da bi lahko povzročil potencialno nepopravljivo škodo za britansko demokracijo in zaupanje državljanov v politiko. Največja ovira razpisu novega referenduma je čas. Združeno kraljestvo od izstopa iz EU ločita samo še dva meseca, parlament pa v tako kratkem obdobju ne more sprejeti ustrezne zakonodaje za izvedbo novega glasovanja. To pomeni, da bi moralo Združeno kraljestvo še pred razpisom novega referenduma preložiti brexit.

 

 

Ali lahko London prekliče brexit?

 

Združeno kraljestvo lahko enostransko prekliče proces izstopa iz EU vse do 29. marca, je lani potrdil najvišji sodni organ Unije. Ta teoretična možnost, skupaj z možnostjo podaljšanja pogajanj, je tisto, kar nasprotnike brexita še vedno navdaja z upanjem, da vse morda ni izgubljeno. Dokler bodo verjeli, da lahko prevzamejo nadzor in preprečijo britanski izstop iz EU, se ločitvenemu sporazumu slabo piše.