V nadaljevanju preberite:

Letošnja velika noč je v najmanjši državici na svetu z velikanskim vplivom na mednarodne razmere, predvsem pa na razmere v marsikateri državi z veliko verniki, kar nekaj posebnega. Pa ne zaradi tega, ker se po dveh letih pandemije, med katero so se sredi Rima striktno držali italijanskih pravil, ampak zato, ker je vrhovni poglavar Katoliške cerkve prav letos začel svoj veliki pohod, na katerega se je skrbno pripravljal celih devet let.

Lotil se je prenove, ki je v resnici vračanje h koreninam krščanstva, takega, kot je bilo pred časi neoliberalizma, potrošništva, vsakršnih zmotnih poti, ki so se za obzidjem prav tako pojavljale kot kjerkoli drugod po svetu. Tudi Vatikan je samo del tega sveta, tudi tam so ljudje pod kožo krvavi.

Jorge Mario Bergoglio, papež Frančišek, je prvi, ki je v Rim zares prišel od daleč. Njegovi pogledi so drugačni od tistih, ki so se oblikovali v italijanski stvarnosti, v kateri je imel Vatikan neskončno dolgo odločilen vpliv. Drugačen je tudi od Poljaka Wojtyłe, ki je prikorakal iz osrčja hladne vojne, z vzhodne strani železne zavese. In seveda drugačen od njegovega naslednika Nemca Ratzingerja, ki je prišel z zahodne strani zavese.