Erdoğan po oddaji glasu v Istanbulu zmage ni napovedal

V Turčiji potekajo predsedniške in parlamentarne volitve, ki jih številni označujejo za najpomembnejše v moderni turški zgodovini. Ključno vprašanje je, ali se bo predsednik Recep Tayyip Erdoğan​ obdržal na položaju. Po napovedih je zelo verjetno, da bodo zmagovalca predsedniških volitev Turki dobili šele v drugem krogu.

Erdoğan v dvajsetih letih še nikoli tako blizu poraza

Za položaj predsednika se bodo spopadli trije kandidati, potem ko je predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince v četrtek odstopil od kandidature. Poleg Erdoğana ima največ možnosti za zmago opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu. V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki pa naj ne bi imel realnih možnosti za zmago.

Kilicdarogluja podpira raznoliko opozicijsko Narodno zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih, podprla pa naj bi ga tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP). Kilicdaroglu obljublja odpravo predsedniškega sistema, v skladu s katerim ima Erdoğan široka pooblastila. »Vsi smo pogrešali demokracijo,« je v Ankari ob oddaji svojega glasu danes dejal Kilicdaroglu in napovedal, da bo v državo »prišla pomlad«.

»Upam, da bo izid po večernem štetju glasov dober za prihodnost naše države, za turško demokracijo,« pa je po oddaji glasu v Istanbulu povedal Erdoğan, pri čemer zmage ni napovedal.

Turkinja oddaja svoj glas na volitvah. FOTO: Ozan Kose/Afp

Volišča bodo danes odprta med 7. in 16. uro po srednjeevropskem času. Po napovedih bo končni rezultat znan šele po drugem krogu 28. maja. Trenutno ima v anketah rahlo prednost Kilicdaroglu, Erdoğanov položaj in položaj njegove AKP pa naj bi bil ogrožen kot še nikoli doslej, med drugim tudi po zaslugi februarskega uničujočega potresa. Poleg kritik na račun odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic, Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost.

Glasovalni listič. FOTO: Yves Herman/Reuters

Kilicdaroglu kot umirjen in pošten politik predstavlja kontrast ognjevitemu in oblastnemu Erdoğanu, ki je imel kot predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil načeloma neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 v veljavo stopil nov predsedniški sistem.

Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež. Za sedeže v parlamentu se tokrat poteguje 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov.