V nadaljevanju preberite:

Pred bolnišnico Salam (Mir) v Mosulu sem stal v luži krvi. Z vseh koncev so reševalci in civilisti proti razmeroma moderni bolnišnici vozili ranjence in tudi mrtve. Po mestu na severu Iraka so potekali srditi spopadi med ostanki iraške vladne vojske, sunitskimi lokalnimi milicami, kurdskimi pešmergami, neznanimi oboroženimi civilisti … Ni bilo jasno, kdo napada koga. In zakaj. V drugo največje mesto v državi so dan prej po silovitih letalskih napadih vstopile prve enote ameriške vojske. V Mosulu je vladal kaos. V beležnico sem si zapisal, da se je v Iraku začelo novo, brutalno zgodovinsko poglavje.

Dolgo (in katastrofalno slabo) načrtovana ameriško-koalicijska invazija, s katero je takratni ameriški predsednik George W. Bush skupaj z neokonservativno kabalo poskušal končati tisto, česar leta 1991 taktično ni hotel končati njegov oče, je  povzročila takojšen, celosten kolaps iraške države in družbe ter sprožila procese in potrese, ki se še danes, dvajset let kasneje, niso končali. Na plano so izbruhnila stara sovraštva. Zaradi okupacije, ki je sledila invaziji, so se sproti kopičila nova.