Preiskovalci zahtevajo izdajo naloga za prijetje nekdanjega predsednika

Južnokorejski preiskovalci zahtevajo izdajo naloga za aretacijo nekdanjega predsednika države Jun Sok Jola, ker se ni udeležil zaslišanj v povezavi z razglasitvijo vojnega stanja v državi v začetku meseca. Med drugim ga obtožujejo upora, za kar mu grozita tudi dosmrtni zapor ali smrtna kazen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Skupni preiskovalni štab je pri zahodnem okrožnem sodišču v Seulu vložil zahtevo za izdajo naloga za aretacijo predsednika Jun Sok Jola,« so v izjavi sporočili preiskovalci.

Zahteva preiskovalcev je prvi poskus pridržanja predsednika v ustavni zgodovini države. Jola, nekdanjega tožilca, so trikrat pozvali na zaslišanje, vendar se ni zglasil niti do roka, ki se je iztekel v nedeljo.

Njegovo dejanje je Južno Korejo pahnilo v najhujšo politično krizo v zadnjih desetletjih. Trenutno državo vodi že drugi vršilec dolžnosti predsednika, nekdanji finančni minister Čoj Sang Mok. 

Poslanci so Jola odstavili 14. decembra, nato je ustavno sodišče dva dni pozneje začelo postopek njegove razrešitve, ki ga mora končati v 180 dneh. V primeru potrditve v Južni Koreji sledijo nove volitve.

Na devetčlanskem ustavnem sodišču, ki je zdaj v postopku odločanja o njegovi razrešitvi, so trenutno nezasedena tri mesta. Sodišče sicer lahko sprejme odločitev s šestimi obstoječimi člani, vendar trenutna sestava omogoča zavrnitev Junove odstavitve z le enim glasom proti.

Vodja konservativne Ljudske stranke (PPP) je med drugim obtožen upora, za kar mu grozita tudi dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen. Preiskujejo ga tožilci in skupina preiskovalcev, ki jo sestavljajo predstavniki policije, ministrstva za obrambo in uradniki za boj proti korupciji.

V desetstranskem poročilu tožilstva, ki ga je pridobila AFP, piše, da je Jol pooblastil vojsko, da po potrebi uporabi orožje za vstop v parlament med njegovo uvedbo vojnega stanja, ki je bila sicer neuspešna in kratkotrajna.

Junov odvetnik Jun Kab Kun je v odzivu navedbe iz poročila zavrnil in dejal, da je to »enostransko in ne ustreza niti objektivnim okoliščinam niti zdravi pameti«.

Poročilo med drugim navaja, da obstajajo dokazi, da se je Jol že marca z višjimi vojaškimi uradniki pogovarjal o razglasitvi vojnega stanja, kar je nato storil 3. decembra med nenapovedanim televizijskim nagovorom.