Srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću gredo protesti na živce, čeprav meni, da njegova stranka iz protestov vedno znova pride močnejša
Galerija
V srbski prestolnici se bo po napovedih danes spet zbralo več tisoč ljudi na protestu proti predsedniku Aleksandru Vučiću. Foto Reuters
Beograd – Drevi je v Beogradu napovedano peto dejanje protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću in njegovi vladi. Po zadnjem shodu, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi, je Vučić, ki »nima težav« s protesti, prvič izrazil pripravljenost poslušati, s čim so protestniki nezadovoljni.
Predsedniku Aleksandru Vučiću, ki bi med rojaki rad veljal za priljubljenega voditelja, gredo protesti na živce. Kljub prepričanju, da tako on kot njegova Srbska napredna stranka (SNS) iz protestov vsakič znova prideta močnejša, organizatorji protestov pa precej slabotnejši, obstaja velika verjetnost, da bo odobril predčasne volitve. Te so v Srbiji zdravilo za vse probleme.
Cilj protestov poštene volitve
S tem manevrom bi oblast razvrednotila proteste in nezadovoljne ljudi umaknila z ulic. Vučić daje ljudem tako ali tako vse, od plač in pokojnin do izrednih volitev. Če jih opozicija zahteva ali ne, jih lahko dobi, ker sedanji oblasti ustrezajo stalne izredne razmere. Namesto da bi protesti proti oblasti zagotovili normalne pogoje za volitve, bo Vučić raje dal nasprotnikom, ki mu očitajo avtokratsko vladanje in popoln nadzor nad mediji, predčasne volitve, ki bodo utrdile legitimnost njegove vlade, potem pa naj se spet sprehajajo do onemoglosti.
Čeprav v Srbiji ni izpolnjen noben pogoj za izredne volitve, oblast z njimi ne tvega ničesar. Vzpostavila je tehnologijo vladanja, ki ji zagotavlja zmago na volitvah. Če ne gre zlepa, si pomaga s podkupovanjem, izsiljevanjem in grožnjami. Možnost poraza SNS je minimalna. Srbska opozicija je bolj ali manj nevidna, predvsem pa ljudem ne ponuja alternative.
Novo opozicijsko zavezništvo Zveza za Srbijo (SZS) Dragana Đilasa napoveduje bojkot predčasnih volitev, a z njim ne bo dosegla želenega cilja. Oblast ne bo izgubila legitimnosti, ker se bo volitev udeležilo zadostno število strank, ki niso del vladajoče koalicije. Postavlja se tudi vprašanje, ali ima opozicija dovolj moči in finančnih sredstev za nadaljevanje bojkota po volitvah. Bojkot je praviloma vedno dražji kot udeležba na volitvah, opozicija pa je v nehvaležnem položaju, ker je težko oceniti, kakšna bi bila cena bojkota volitev.
Razplet kosovskega vprašanja
V SZS so se združile ideološko in programsko različne stranke, od levo usmerjenih do skrajno desnih. Čeprav naj bi dale razlike na stran, bodo težko prepričale volivce, ki so sicer siti delitev v že tako šibki opoziciji. Voditelji novega opozicijskega bloka, ki je novost na srbski politični sceni, so se namreč zatekli v floskule, češ da ni njihov cilj le zamenjati oblast, temveč spremeniti politiko poniževanja vseh državljanov Srbije, ki se kaže skozi vse bolj razgaljeno diktaturo.
Vrh SNS še ni sprejel končne odločitve. Po navedbah medijev, ki so blizu oblasti, bi lahko bile predčasne volitve konec marca ali sredi aprila, tako da bi imela opozicija na voljo čim manj časa za pripravo na predvolilno kampanjo ali bojkot volitev. V SNS kot argument za razpis volitev navajajo potrebo po krepitvi legitimnosti oblasti pred končnim razpletom kosovskega vprašanja.
Ker Beograd ni naslov, ki bi odločal o Kosovu, se bodo naprednjaki ravnali glede na diplomatske pritiske in nasvete od zunaj. Za lase pa je privlečen argument, da bi Vučić rad še zadnjič vodil stranko na volitvah, ker se bo po končanem predsedniškem mandatu umaknil iz politike.
Komentarji