V nadaljevanju preberite:

Bredemo iz krize v krizo, tudi o energetski govorimo čedalje več, zato v mestu luči po novem skrbneje ugašajo luči. Razsvetljava na pariški mestni hiši ugasne točno ob desetih zvečer, ko pustijo na mogočni zgradbi sijati le veliko uro. Časa pač ni mogoče ubiti, mogoče ga je le zabijati, intimno in družbeno.

Pariz je mesto, o katerem se lahko zdi, da se družbenemu spreminjanju prilagaja dokaj gibko, in vendar z nerodnostjo evropskega velemesta. Zdaj je v prvem planu energetska kriza, tesno povezana s strahom pred podnebnimi kataklizmami in vojno v Ukrajini, in ker se občutno draži elektrika, se Parižani učijo ugašati luči. Na številnih znamenitostih izklaplja razsvetljavo mesto, močno razširjen politični diskurz o nujnosti manjše energetske porabe, o energetski zmernosti pa sprejemajo v realnem sektorju. Če so bile še pred časom na prestižni ulici Rivoli v jedru mesta izložbe trgovin razkošno razsvetljene tudi ponoči, v številnih zdaj pogasnejo luči takoj po zaprtju.