Posmeh samovšečnemu Trumpu

Donald Trump je za govornico Združenih narodov nastopil, kot nastopa na svojih volilnih zborovanjih: z ostrimi toni, namenjenimi svojim volivcem. Toda občinstvo v generalni skupščini je bilo precej drugačno, namesto ovacij sta ga pričakala zmajevanje z glavami in ščepec posmeha.

Leto dni po nepozabnem prvem nagovoru mednarodne skupnosti, ki je osupnil svet in prinesel grožnje o jedrskem obračunu s Severno Korejo, je voditelj te države iz »raketnega možička« zrasel v »predsednika Kima«, nova tarča ameriškega predsednika je Iran. Drugo se ni spremenilo, ostra graja mednarodne ureditve, ki temelji na sodelovanju držav sveta, ter poudarjanje nacionalističnih vzgibov in politike Najprej Amerika sta doživela svojo drugo ponovitev, ameriški predsednik pa je bolj nagovarjal domačo javnost kot zbrane voditelje sveta. Ti so se začeli odkrito hihitati, ko je samohvalo svojega predsedovanja zaokrožil z besedami, da je »v manj kot dveh letih naša vlada dosegla več kot katerakoli vlada v zgodovini države«.

Doktrina patriotizma

Redko se zgodi, da se generalna skupščina posmehuje voditelju katerekoli države, kaj šele ZDA, poparjeni Trump pa je poskušal vse skupaj obrniti v šalo, da »to ni bil odziv, ki sem ga pričakoval, a tudi prav«. Trenutek je le še okrepil osamljenost ameriškega predsednika, ki trga ustaljen svetovni red in se spušča v spore tako z nasprotniki kot zavezniki. Znova je poudaril, da je mednarodna ureditev, ki so jo ZDA oblikovale ter sedem desetletij branile in utrjevale, v nasprotju z ameriškimi interesi.

»Zavračamo ideologijo globalizma in prevzemamo doktrino patriotizma,« je poudaril preobrat k pogledu na svet, ki suverenost razume kot osamljeno tekmo proti vsem. Tako je med drugim napovedal, da ZDA ne bodo več največji vir pomoči na svetu, ampak bodo to dajali le še tistim, ki »nas spoštujejo in so naši prijatelji«.



Njegova vlada namenoma slabi ali celo spodkopava vrsto mednarodnih organizacij in pobud, od Sveta za človekove pravice (UNHRC) do Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), »kar se tiče Amerike, ICC nima ne sodne oblasti, ne legitimnosti, ne ugleda«, je Trump navrgel občinstvu, ki je njegove besede sprejemalo izjemno hladno. Mednarodno sodelovanje je označil za grožnjo z »drugačnimi oblikami nadvlade«, celo teme, o katerih obstaja zahodno soglasje, kot je kitajsko kršenje pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO), so zaradi trgovinskih spopadov ZDA postale vir razdora.

Podobno je z Iranom; Trump je včeraj grmel o skorumpirani diktaturi, ki z ropanjem lastnega ljudstva plačuje za vojne v tujini, in napovedal nove sankcije, medtem ko preostale podpisnice mednarodnega jedrskega sporazuma s Teheranom iščejo načine, kako rešiti dogovor po ameriškem odhodu.

Macronov odgovor

Iz temačnega govora je skoraj povsem izpustil Rusijo, ki skupaj s Teheranom vleče niti v Siriji in vse bolj na Bližnjem vzhodu in ki je po mnenju ameriških obveščevalcev močno posega v ameriško demokracijo. Njeno ime je izrekel le, ko je napadel Nemčijo, ker »bo postala energetsko povsem odvisna od Rusije«. To je sprožilo zmajevanje z glavami nemške delegacije. Odločen odgovor na mračni trumpizem je še enkrat več prinesel francoski predsednik Emmanuel Macron, ki tokrat ni stiskal le Trumpove dlani, temveč tudi njegovo ideologijo.

»Nacionalizem vedno pelje v poraz,« je Macron v razvnetem govoru pozval svetovne voditelje, naj ne sprejmejo razkroja multilateralizma in naj namesto tega podprejo skupne organizacije, kot so ICC ali Unesco, »vest vsega sveta«. Priznal je, da dosedanja ureditev ni rešila težav, predvsem neenakosti, in da to sproža utrujenost in dvom, toda po njegovem odgovor ni izolacionizem, temveč »nova svetovna ureditev s človeškim obrazom«.

Med drugim se je zavzel, naj Združeni narodi in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) podprejo nov mehanizem za zmanjševanje neenakosti, ki bi ga pripravila skupina sedmih najbolj vplivnih gospodarstev G7 in ki bi »izboljšal pravila WTO ter zmanjšal nasprotja in konflikte«. V nasprotju s Trumpom je požel gromek aplavz.