Portugalska zgodba o pragmatični odprtosti

Niso vse družbe enako odprte, a nobena ni statična. Portugalska od finančne krize vodi politiko odprtih vrat, saj si želi pritegniti tako tuji denar kot ljudi: med drugim je za državljane neevropskih držav uvedla zlate vizume in posebne vizume za digitalno nomadstvo ... Zdaj se kaže, da bi se tok lahko ustavil, če ne obrnil: zlatim vizumom, denimo, so, kot je pred kratkim napovedala vlada socialista Antónia Coste, šteti dnevi. Po napovedi nekaterih bo počil tudi portugalski digitalni balonček. A morda se bo vse le vidneje spremenilo.

Med portugalskimi mesti, ki ob Lizboni pritegujejo digitalne nomade, je obmorski Lagos na jugu države, v Algarvu. Kdor je kdaj hodil tam, ve, da se ponaša z več kot tristo sončnimi dni v letu, krasnimi plažami, pa tudi z zanimivo pomorsko zgodovino. Koronavirus je resda dal pospešek delu na daljavo in tovrstnim delavcem novo dimenzijo v življenju, toda prizori tujcev, ki se pozno jeseni sklanjajo nad računalnikom na osončeni terasi, v Lagosu niso bili redkost, kot smo se prepričali sami že nemalo novembrov prej.

Odmev strašnega ječanja iz preteklosti

Od leta 2020 razvija tamkajšnjo digitalno nomadsko sceno Joana Glória, ustanoviteljica platforme Lagos Digital Nomads, v kateri je že 6500 članov. Kakor je povedala v telefonskem pogovoru za Delo, organizira tedenske sestanke, na katerih izrečejo dobrodošlico vsem novincem v mestu. »Mnogi, ki potujejo sami, se lahko tako hitreje povežejo z drugimi, ki prav tako delajo na daljavo. Članstvo v našem združenju seveda ni obvezno, lahko samo prihajajo na srečanja in dogodke, ki jih organiziramo.«

Joana Glória je pred izbruhom pandemije ustanovila platformo Eat at a Local's, prek katere se lahko turisti povabijo k domačinom, da bi skupaj jedli značilne portugalske jedi. Poleti 2020, ko je videla, da prihaja v Lagos vedno več digitalnih turistov, se je začela ukvarjati s posredovanjem namestitev. FOTO:  osebni arhiv

Večina digitalnih nomadov, ki pridejo v Lagos, deluje v informacijski tehnologiji ter zlasti na področjih, kot sta spletni marketing in spletno poučevanje. Med njimi so učitelji joge in novodobni trenerji, od poslovnih do tistih za osebno rast.« Po večini so stari od 30 do 40 let, čeprav ne manjka niti mladih od 20 do 25 ter starejših od 50 do 55 let. Za Algarve se ne odločijo poleti, ko vrvi turistov in so cene navite, ampak v drugih letnih časih. Digitalna scena je nasploh živahna od sredine septembra do sredine maja, med nomadi pa je po besedah Joane Glória največ Nemcev in Nizozemcev, pa tudi Američanov in Kanadčanov, še Švedov, Britancev in Poljakov. »Tipični digitalni nomadi pridejo k nam za mesec ali dva, nakar se odpravijo na novo destinacijo, medtem ko tako imenovani počasni nomadi ostanejo od šest do devet mesecev; ti so za našo regijo najbolj dragoceni.« Ko spet nastopi poletje, se odpravijo v cenejše konce, v zadnjem času jih menda vleče v Azijo.

Predrugačena mentaliteta

Pestro življenje in delo nekaj mesecev tu in nekaj mesecev tam je po drugi strani možno zaradi vse bolj odprtih delodajalcev, ki jih (po izkušnjah s pandemijo) ne zanima več toliko prisotnost zaposlenih, ampak, kako je delo opravljeno. Na Portugalskem razumejo novodobni koncept prav tako ponudniki namestitev ter nič manj gostinci in hotelirji, ki iščejo nove priložnosti: ponujajo, recimo, prostore za sodelo (coworking). »Poskušajo se prilagoditi, cenovno prav tako, zato jih vse več ostane odprtih pozimi. Digitalno nomadstvo je izjemna priložnost za regijo, saj lahko s to novo obliko turizma služimo denar vse leto. Mentaliteta tukajšnjih ljudi se počasi vendarle spreminja«, ne stavijo več vsega na poletje, je povedala Joana Glória.

Spremembe se ne dogajajo samo od spodaj navzgor, ampak tudi obratno: portugalska politika, tako lokalna kot nacionalna, si že leta prizadeva postaviti državo na sodobni zemljevid najbolj zanimivih destinacij. Razvijanje digitalne nomadske kulture je le ena od zgodb o pragmatični družbeni odprtosti ... Po besedah sogovornice tega novega turizma ne bo mogoče več ustaviti, četudi je vlada socialista Antónia Coste pred kratkim napovedala zakon, po katerem naj bi posegli na nepremičninski trg in zamejili število namestitev za kratkoročni najem (prek platform Booking in Airbnb). »Morda se spet odpirajo priložnosti za hotele, hostle in gostišča, ki jih je pri nas zares veliko. Toda za digitalno nomadstvo se ni bati, kajti ljudje se bodo vse bolj odločali za spremembe v življenju, sploh pa se na programe workation [služba in počitnice v enem] prijavljajo že podjetja. Trg se bo razvijal tudi zato, ker vabi digitalne nomade k nam politika.«

Niso vsi za

Pa vendar ni vse samo krasno. Med Portugalci je razširjeno tudi mnenje, da sta digitalno nomadstvo in spodbujanje visokotehnološke startup scene kot del nacionalne strategije prispevala k vrtoglavim cenam nepremičnin in gentrifikaciji. Novembra lani, ko so v Lizboni organizirali zdaj že tradicionalni spletni vrh (Web Summit) – udeležencev je bilo več kot 71.000 –, so se nekateri zatorej povezali v protest.