Poročeni duhovniki, ženske bodo še počakale

Škofovska sinoda o Amazoniji se je včeraj v Rimu končala tako, kakor je bilo pričakovati – sinodalni očetje so po treh tednih posvetovanj predlagali papežu Frančišku, naj popusti pri pravilu o celibatu za duhovnike na velikanskem območju Amazonije. To pomeni, da bo katoliška cerkev rimskega obreda najbrž začela posvečevati v duhovnike poročene moške. Bo to tudi prvi korak k odpravi celibata?

Predlog o posvečevanju poročenih moških je bil vključen v delovni dokument za sinodo, podprlo ga je 128 sinodalnih očetov, 41 jih je glasovalo proti. Dokument je zelo razburil konservativce v cerkvi, objavili so številne zapise, v katerih so se zgražali nad morebitnim rahljanjem zapovedi celibata, a je Frančišek stvar izpeljal tako, da je bila njihova bitka vnaprej izgubljena. Na sinodo je namreč povabil veliko večino škofov z amazonskega območja, za katere je vedel, da bodo predlog podprli, in le peščico vodij dikasterijev rimske kurije. Sklep sinode ni zavezujoč, je pa podlaga za dokument, apostolsko pobudo, ki jo bo spisal papež. Kakor je dejal, bo do konca leta odgovoril na zahteve sinode.

Konec tradicije celibata?

Duhovniško službo bi lahko opravljali tako imenovani viri probati, preizkušeni poročeni moški. V katoliški cerkvi vzhodnega obreda (grškokatoliški cerkvi) in anglikanski so že lahko posvečeni tudi poročeni moški, če pa bo papež odobril sinodalni predlog, bo v cerkvi rimskokatoliškega obreda prekinjena tisočletna tradicija celibata. Gre za tradicijo in ne dogmo. Izjeme bi bile dovoljene le v Amazoniji, kjer zelo primanjkuje duhovnikov, vendar bi se ta praksa lahko razširila tudi drugam, kjer obstaja primanjklaj. Nekateri udeleženci sinode so v sklepnem dokumentu zato zahtevali »univerzalnejši pristop« k predlogu.

Papež: ne zavedamo se pomembnosti žensk

Večina škofov z amazonskega območja je predlagala tudi možnost posvečevanja žensk v diakonise, češ da je »za cerkev v Amazoniji nujno, da dodeli službe moškim in ženskam na pravičen način«. Ženske ne bi mogle maševati, lahko pa bi sodelovale pri evharistiji, krščevale, poročale pare, vodile pogrebe in župnišče ... Diakonise so obstajale v prvotnem krščanstvu, ni pa povsem raziskano, kakšno vlogo so imele. Papež je o ženskah dejal: »Pogovarjali smo se o novih službah, o potrebi po kreativnosti in videli bomo, do kam lahko gremo s tem.« Dodal je, da se zaveda nasprotovanja tradicionalistov pri posvečevanju poročenih moških v duhovnike in žensk v diakonise. »Ne zavedamo se še pomembnosti žensk v cerkvi,« je rekel.
Papež je napovedal novo sestavo komisije za ženski diakonat, ki obstaja že nekaj let in ki naj bi raziskala vlogo diakonis v prvotni cerkvi. Bojazen tradicionalistov, da bi to odprlo pot posvečevanju žensk v duhovnice, je odveč. Kako daleč je še do enakopravnosti žensk v cerkvi, veliko pove že to, da je bilo na sinodi 35 žensk, redovnic, vendar niso smele glasovati o sklepnem dokumentu.

Vključevanje domorodske kulture

Sinodalni očetje so se zavzeli tudi za posebni katoliški obred v Amazoniji, ki bi bil bližje krajevnim običajem. Papež je dejal, da je strah pred tako reformo odveč, saj v katoliški cerkvi že obstajajo različni obredi. Vključevanje domorodskih kulturoloških obrazcev je za konservativce poganstvo in zato nesprejemljivo. »Pa kaj«, je odvrnil pater Paul Günther Süss za Vatican News na očitke, da je bilo slovesno odprtje sinode o Amazoniji, na katerem so sodelovali tudi domorodci s perjanicami na glavah in svojim obredjem. Nemec Süss, ki že desetletja živi v Braziliji, je nadaljeval: »Četudi bi bil poganski obred, je to še vedno božanska služba. Obred je vedno povezan s čaščenjem, poganstva pa ni mogoče zavreči kot nič.«

Izkoriščanje ljudi in naravnega bogastva

Na sinodi so razpravljali tudi o okoljski in socialni krizi v Amazoniji, o izkoriščanju naravnih virov, problemih, s katerimi so soočajo revni sloji latinskoameriških družb, še posebej staroselsko prebivalstvo v Amazoniji. Na amazonskem območju živi okoli tri milijone domorodcev, ki pripadajo skoraj 390 ljudstvom. Gre za ljudstva, opozarja sinodalni dokument, ki ohranjajo posebno kulturno identiteto in zgodovinsko bogastvo, morajo pa se soočati z grožnjami. Morajo se boriti, da bi zaščitili svoj obstoj in ozemlje. Frančišek je že pred časom obsodil izkoriščanje amazonskega gozda, v katerem živijo številne skupnosti staroselcev. Dobrih sedem milijonov kvadratnih metrov ozemlja Amazonije, ki se razprostira prek devetih držav, je eno največjih območij biološke raznolikosti na svetu in tam je več kot tretjina gozda na planetu. Domorodci so žrtve spremenjenih vrednot svetovnega gospodarstva, po katerih je zaslužek pomembnejši od človeškega dostojanstva. »Kolikokrat je namesto evangelizacije nastopila kolonizacija? Bog nas obvaruj pohlepa novih kolonialistov,« je dejal Frančišek.

Tako ni čudno, da sinodi niso nasprotovali samo cerkveni konservativci, ampak tudi korporacije ter brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki ima močno podporo tujega kapitala, predvsem ameriškega, saj mu je dal možnost za neomejeno izkoriščanje naravnih virov. Bolsonaro je dejal, da se sinoda vmešava v notranje zadeve Brazilije in da Amazonija ne pripada svetu, temveč Braziliji.

Bolsonarov režim nadzira pomembnejše duhovnike in škofe v Amazoniji, ki jih imenuje rdeča duhovščina. Tudi konservativni cerkveni krogi sinodi ter Frančiškovi usmeritvi očitajo kulturno-marksistični pogled na ekonomijo in ekologijo. Po njihovem mnenju je zgrešeno prepričanje, da »rešitve, tipične za katoliško levico v razvitem svetu, lahko postanejo model celovite človeške ekologije za celo cerkev«. Menijo, da so sinodo izkoristili za vpeljavo ideoloških načrtov in izražajo bojazen, da je sinoda laboratorij za univerzalno cerkev.