Pomembna slovenska pridobitev v Trstu

V prenovljenem Narodnem domu Sv. Ivana v Trstu, ki ga danes slovesno odpira predsednica republike Nataša Pirc Musar, se oblikuje novo slovensko središče v mestu. Tu so dobili prostore Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI), odsek za zgodovino in etnografijo in oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice ter slovenski kulturni društvi Slavka Škamperla in Marija Kogoja.

Na 1300 kvadratnih metrih površine, v stari stavbi in prizidku, bodo med drugim uredili knjižnico in čitalnico, študijsko sobo, učilnico za didaktične dejavnosti, konferenčno dvorano, razstavni prostor in raziskovalni center.

Kot je za slovenski program italijanske javne radiotelevizije RAI povedal Devan Jagodic, direktor inštituta SLORI, so zasnovali širši koncept šolskega kampusa, ki bi dijakom in študentom omogočil, da bi tam preživeli velik del svojega prostega časa. V bližini obnovljenega Narodnega doma so namreč slovenske šole, Stadion 1. maja, društva, pa tudi sedež tržaške univerze.

Narodni dom pri Svetem Ivanu so kot pomembno središče Slovencev v tem delu Trsta prvič odprli junija 1903. Leta 1921 so ga napadli in opustošili fašisti, ki so si ga pozneje tudi prilastili. Slovenska manjšina v Italiji je to ustanovo znova dobila v last na podlagi zaščitnega zakona iz leta 2001, prejela pa je tudi sredstva za obnovo.

Prenovljeni Narodni dom Sv. Ivana v Trstu. FOTO: Narodna in študijska knjižnica Trst

»Slovenski domovi v Trstu izpričujejo predvsem dejstvo, da se lahko še bolj vidno uveljavi slovenska navzočnost v mestu, kjer se je pravzaprav začelo nasilno raznarodovanje. Obenem te kulturne postojanke, pri čemer je Narodni dom pri Sv. Ivanu posebej pomemben, lahko postane stičišče, prostor dialoga, sožitja, utrjevanja slovensko-italijanskega sodelovanja, torej skupnih dejavnosti, ki bodo krepili dejstvo, da si prostor delita in ga soustvarjata tako slovenska kot italijanska skupnost,« je v intervjuju za današnji Primorski dnevnik poudarila Nataša Pirc Musar.  Slovenska predsednica se je danes dopoldne najprej srečala z dijaki in profesorji slovenskih šol, v okviru odprtja narodnega doma pa jo bosta skupaj z delegacijo Slovencev v Italiji sprejela tudi predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga in tržaški župan Roberto Dipiazza.

Narodni dom v središču Trsta čaka na prenos posesti

Palača Maxa Fabianija, Narodni dom na Filzijevi ulici v središču Trsta, simbol Slovenstva v Italiji, pa medtem še čaka na selitev tržaške univerze, ki trenutno zaseda večino prostorov. Časovni okvir je določen na deset let. Lani je stavba  formalno prešla v lastništvo Fundacije Narodni dom, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ).

Tu bodo v prihodnje dobile sedež najpomembnejše slovenske organizacije, a bodo razmislili tudi o dodatnih vsebinah, ki bi palačo ohranjale živo. Med idejami je tudi mednarodna ali evropska izobraževalna ustanova, v okviru katere bi potekal podiplomski študij v več jezikih, je za Delo pred časom povedal Rado Race, predsednik omenjene fundacije.

Novi zakon za enostranski prikaz zgodovine

Slovenci v Italiji pa so v zadnjem obdobju prejeli kar dva udarca s strani italijanskih oblasti. Senat je v začetku meseca potrdil novelo zakona o dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni, ki ga v Italiji zaznamujejo 10. februarja. S spremembami zakona iz leta 2004 naj bi med mladimi Italijani razširili vedenje o povojnih pobojih in izseljevanju. Kot je opozorila italijanska senatorka Tatjana Rojc (ki je sicer glasovala za potrditev novele), 10. februarja prihaja pogosto do instrumentalizacij, duh zakona pa gre v drugo smer. Spomnila je na skupni dvojni poklon slovenskega in italijanskega predsednika Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle v Bazovici, pa tudi na Rižarno, taborišča Gonars in Rab. Pozvala je k spoštovanju spomina vseh vpletenih strani. Izhodišče za to bi lahko bilo poročilo Slovensko-italijanske kulturnozgodovinske komisije o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956.

Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji SKGZ in SSO sta skupaj s Tatjano Rojc opozorili tudi na posledico italijanske šolske reforme, zaradi katere se bo število ravnateljstev šol s slovenskim učnim jezikom do leta 2027 zmanjšalo za tri, in sicer s 14 na 11. V zvezi s tem so urgirali tudi pri slovenskih oblasteh. Kot so poudarili, bo reforma posegla v slovensko šolstvo v Italiji, čeprav je to zaščiteno z mednarodnimi obvezami in bi morali pridobiti predhodno mnenje slovenske deželne šolske komisije, kar je predvideno na podlagi zaščitnega zakona.