Položaj je drugačen, novega odloga ne bo

Še 70 dni je do brexita, toda niti britanska niti evropska stran ne kaže pripravljenosti na sklepanje kompromisov, s katerimi bi preprečili neurejeno ločitev.

Sophie Honey, veleposlanica Združenega kraljestva v Sloveniji, je v pogovoru za Delo razložila britansko plat zgodbe in prioritete nove konservativne vlade pod vodstvom Borisa Johnsona.
 

Veleposlanica, bo Združeno kraljestvo 31. oktobra izstopilo iz Evropske unije?

Niste prvi, ki ste me to vprašali (smeh). Odgovor je da. Britanska vlada je zavezana izstopu do konca oktobra. Ker si želimo izstopiti z dogovorom, imamo trenutno veliko dela, a če to ne bo mogoče, bomo konec oktobra izstopili iz EU brez dogovora.
 

Država bi morala izstopiti iz EU 29. marca, nato 12. aprila, a ni. Zakaj bi kdorkoli pričakoval, da tokrat misli resno?

Od takrat so se stvari spremenile. Dobili smo novo vlado, ki ima drugačen pogled na to vprašanje. Boris Johnson je zelo jasen, da bo država ne glede na okoliščine izstopila iz EU do konca oktobra in da vlada ne bo zaprosila za [nov] odlog izstopa. Prejšnja vlada je zaprosila in se dogovorila za odlog z EU. A položaj je zdaj drugačen.
 

Očitno je, da se je politična dinamika na Otoku v zadnjih tednih spremenila in da Boris Johnson ter njegova ekipa želijo delati stvari drugače. Kaj je ključna razlika med aktualno vlado in vlado Therese May?

Aktualna vlada si želi nadgraditi napredek, ki ga je dosegla prejšnja. Veliko je bilo doseženega z EU pri oblikovanju ločitvenega sporazuma, toda ta je bil na žalost trikrat zavrnjen v britanskem parlamentu, v osnovi zaradi tega, ker je velik del poslancev imel zadržke do tako imenovanega irskega varovala oziroma tega, kako ohraniti odprto mejo [med Irsko in Severno Irsko, ki je del Združenega kraljestva]. Nova vlada si zato želi z EU najti rešitev za to vprašanje, tako da bomo lahko izstopili z dogovorom.
 

Kolikšna je verjetnost, da boste izstopili iz EU brez dogovora?

Poskušamo doseči dogovor, radi bi ga dosegli, ampak če bo treba, bomo izstopili brez dogovora. Ta scenarij je možen.
 

Vaš novi ministrski predsednik pravi ena proti milijon. Ima prav?

Premier vztraja, da ne bomo izstopili brez dogovora in da lahko dosežemo dogovor. V to je usmerjena njegova pozornost, in zato je danes v Berlinu [pogovor je potekal včeraj].
 

Foto Blažž Samec

Tako Združeno kraljestvo kot Evropska unija tvegata precej s svojima pristopoma do brexita. Je možno, da britanska vlada napačno interpretira pripravljenost EU za odprtje pogajanj o izstopnem dogovoru?

Ne. Mislim, da se ljudje v Združenem kraljestvu zavedajo, kako velik izziv je to in kako težko je ponovno odpreti ločitveni sporazum. Ker si želimo izstopiti z dogovorom, to pomeni, da mora biti ločitveni sporazum ratificiran [v parlamentu], kar se ne bo zgodilo, če bo v njem irsko varovalo. Če ne bomo rešili tovrstnih vprašanj, ne bomo mogli izstopiti z dogovorom.
 

Dogovor, ki vključuje irsko varovalo, torej ni mogoč?

Mislim, da je to jasno.
 

Si EU napačno razlaga politično situacijo v Združenem kraljestvu in kako se je ta spremenila, odkar se je Boris Johnson povzpel na oblast?

Mislim, da ne. Trenutno smo v pomembni fazi, v kateri poskušamo odprto in iskreno govoriti o skrbeh tako Združenega kraljestva kot EU. Del tega je bilo pismo, ki ga je premier Johnson ta teden poslal predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem je pojasnil, da si britanska vlada želi skleniti dogovor z EU, da bomo izstopili do konca oktobra, da smo popolnoma zavezani ohranjanju miru na Severnem Irskem, spoštovanju določil velikonočnega sporazuma ter ohranjanju odprte meje, a da se kljub temu ne strinjamo s predlagano rešitvijo ter ne verjamemo, da je ta edina možna.
 

Donald Tusk je v odzivu obtožil Borisa Johnsona in vse, ki nasprotujejo irskemu varovalu, da podpirajo vzpostavitev fizične meje na irskem otoku. Ima prav?

Ne, niti najmanj. Britanska vlada je jasna, da si želimo ohraniti mir na Severnem Irskem, ki ga je po več desetletjih konflikta omogočil velikonočni sporazum. Vlada vztraja, da v nobenem primeru ne bomo postavili na meji kontrolnih točk in da smo zavezani ohranitvi odprte meje, ki je ključni del velikonočnega sporazuma.
 

Britanska vlada torej misli resno, ko pravi, da se želi pogajati o vsebini ločitvenega sporazuma?

Da.
 

Toda po drugi strani ni predstavila nobenega predloga, s čim bi nadomestila irsko varovalo.

Vlada verjame, da je to vprašanje treba rešiti med pogajanji o prihodnjih odnosih, ko se bomo pogovarjali o trgovinskih vezeh. Združeno kraljestvo je že podalo več možnosti za razpravo in še vedno verjamemo, da so te lahko podlaga za morebitno rešitev. Ampak za to bi potrebovali natančna pogajanja v obdobju implementacije [ločitvenega sporazuma]. To vprašanje bi morali reševati takrat. Ne strinjamo se s tem, da je edina možna rešitev obstanek celotne države oziroma dela države v carinski uniji oziroma enotnem evropskem trgu. To logično ne more biti edina rešitev. Glede [varovala] obstajajo resnične skrbi. Veliko britanskih poslancev meni, da je nedemokratično in da ogroža britansko suverenost, kar je glavni vzrok, da je bil ločitveni sporazum trikrat zavrnjen v parlamentu.


 

Zakaj mislite, da je irsko varovalo nedemokratično?

Varovalo za nedoločen čas »zaklepa« Združeno kraljestvo v sporazum, s katerim bi bodisi v celotni državi bodisi samo na Severnem Irskem še vedno veljala pravila carinske unije in enotnega trga. Oblikovanje teh pravil ne bi bilo odvisno ne od Združenega kraljestva ne od Severne Irske, bistvo demokracije pa je v tem, da imate možnost oblikovanja pravil oziroma pravnega sistema, ki določa pravila. Biti podrejen pravilom, ki jih ne morete sooblikovati, je po mnenju številnih britanskih poslancev nedemokratično.
 

Kako bi varovalo učinkovalo na britansko suverenost?

Združeno kraljestvo ne bi moglo suvereno odstopiti od takšnega dogovora, kar je dejansko v nasprotju s 50. členom lizbonske pogodbe, ki vsem državam članicam omogoča, da sprejmejo suvereno odločitev in zapustijo EU. Varovalo bi po mnenju nekaterih poslancev državo trdneje povezalo z EU kot članstvo v Uniji. Drugi pomislek je, da bi vsililo nastanek regulatorne meje med Severno Irsko in drugimi deli Združenega kraljestva, in tega nobena suverena država ne more sprejeti. Predstavljajte si, da bi z regulatorno mejo poskusili odrezati Prekmurje.
 

Toda zakaj je prejšnja britanska vlada pristala na varovalo?

Prejšnja vlada in premierka sta dosegli izjemno veliko pri pogajanjih z EU. Veliko sta naredili za reševanje zelo zapletenega vprašanja in oblikovanja ločitvenega sporazuma, ki bi omogočil, da EU zapustimo na urejen način. Toda parlament ni potrdil dogovora. Premierka je poskušala dobiti dodatna zagotovila, s katerimi bi odgovorila na pomisleke, a ta niso bila dovolj. Temu izzivu se sedaj posveča nova vlada, ki te pomisleke sprejema kot legitimne in resnične. Če želimo izstopiti z EU z dogovorom, bomo morali ponovno pogledati ta problem in razmisliti, kako ga bomo rešili.
 

Prejšnja vlada je tudi vztrajala, da varovalo ne ogroža velikonočnega sporazuma. Boris Johnson sedaj pravi, da ga.

Premier Johnson je v svojem pismu Donaldu Tusku opozoril na nevarnost, da bi varovalo lahko ogrozilo delikatno ravnovesje, ki ga je omogočil velikonočni dogovor. Vse britanske vlade do sedaj so bile 100% zaprisežene spoštovanju velikonočnega dogovora in ohranjanja miru na Severnem Irskem. Vprašanje je, kako ohraniti odprto mejo na irskem otoku, hkrati pa spoštovati izid referenduma o brexitu. Z varovalom se je to poskušalo doseči, a ne način, ki bi užival večinsko podporo v britanskem parlamentu.
 

Kdo bo kriv za to, če bo na Irskem vzpostavljena meja? Združeno kraljestvo, Irska ali EU?

Ne vem, če je na to vprašanje in tudi veliko drugih vprašanj v življenju, smiselno gledati skozi prizmo določanja krivde. Združeno kraljestvo je jasno, da na meji ne bo postavilo kontrolnih točk in upamo, da tudi EU tega ne bo storila, je pa ta odločitev odvisna od Unije.
 

EU očitno verjame, da je storila vse, kar je bilo treba za preprečitev nastanka meje na irskem otoku. Je dejansko storila vse?

Obe strani sta se zelo trudili, da bi dosegli napredek in rešili vprašanje tako, da bi meja ostala odprta. Več kot očitno je to razplet, ki si ga vsi želijo. Toda včasih naletite na ovire, ki jih niste pričakovali in o katerih ste upali, da jih ni. Vprašanje je, ali jih boste poskusili rešiti skupaj. Čeprav je to težko in časa ni na pretek, verjamemo, da je to najboljši način, tudi če to pomeni, da se je treba vrniti k stvarem, o katerih ste mislili, da so že dogovorjene. To je bistvo razprave, ki trenutno poteka.
 

Je bil pristop EU k reševanju vprašanj, povezanih z brexitom, preveč dogmatski? Ohranjanje integritete enotnega evropskega trga je bilo ves čas v ospredju evropskega pristopa.

To je razumljivo in prav je, da so evropski partnerji to postavili v ospredje. Pomembno je bilo, da je EU delovala tako poenoteno, to je tudi ustrezalo Združenemu kraljestvu. Predstavljajte si pogajanja o teh kompleksnih vprašanjih s 27 državami članicami.


 

Bo Združeno kraljestvo pripravljeno 31. oktobra zapustiti EU brez dogovora?

Obseg priprav na to je bil do zdaj zelo velik in traja več let. Smo skoraj pripravljeni, ostalo nam je še nekaj dela. Namen priprav je zmanjšanje motenj za državljane in podjetja v vseh gospodarskih sektorjih. To je še vedno v dobri kondiciji in to je točka, na kateri smo trenutno.
 

Vas bolj skrbijo gospodarske ali politične posledice brexita brez dogovora?

Politične posledice so eden izmed razlogov, zakaj britanska vlada želi državo pripraviti na morebiten brexit brez dogovora. Veliko ljudi je prepričanih, da bi neuresničitev referendumskega izida načela zaupanje državljanov v politiko. Tudi zato tri leta po referendumu predsednik vlade vztraja, da moramo EU zapustiti z dogovorom ali brez njega. Ignoriranje referendumskega izida, zato ker bi bila njegova uveljavitev pretežka, bi nosilo preveliko politično tveganje. Nobenega dvoma ni, da to prinaša izzive. Toda kar koli se zgodi, naša dolgoročna želja je, da ostanemo tesni prijatelji in partnerji z EU in morali bomo najti način, kako še naprej graditi na tem odnosu.
 

Kaj se bo zgodilo s 5000 Slovenci, ki živijo in delajo na Otoku, če se bo zgodil brexit brez dogovora?

Teh 5000 Slovencev je cenjen in pomemben del naše družbe, ki predstavlja majhen del 3,2 milijona evropskih državljanov, ki živijo v Združenem kraljestvu. Nova vlada je ponovila zagotovila, ki jih je dala že nekdanja premierka Theresa May. Brezpogojno zagotavlja, da bodo lahko še naprej živeli in delali v Združenem kraljestvu. Kratek odgovor na vaše vprašanje je torej nič. Želimo, da se njihovo življenje normalno nadaljuje. Odlično je, in zato sem zelo hvaležna, da bo slovenska vlada recipročno zagotavljala enake pravice tudi okoli 700 britanskim državljanom, ki živijo tu. Vlada je storila veliko, pripravila ustrezno zakonodajo, še vedno pa sodelujemo z njo pri pripravi ustreznih informacij o tem, kako bo vse skupaj potekalo v praksi, denimo, kako bodo lahko ohranili dostop do zdravstvenega zavarovanja. To je trenutno ključna prioriteta zame in za veleposlaništvo.
 

Pričakujete, da bo vse nared do konca oktobra?

Da, vlada nam je dala jasno zagotovilo in verjamem, da bo držala besedo.