Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Johnsonova ofenziva s slepimi naboji

Drvenje v kaotični brexit ali strategija, s katero želi London prisiliti EU27 k popuščanju?
Britain's Prime Minister Boris Johnson gestures during a meeting with health professionals during his visit to the Royal Cornwall Hospital in Truro, Britain, August 19, 2019. REUTERS/Peter Nicholls/Pool Foto Peter Nicholls Reuters
Britain's Prime Minister Boris Johnson gestures during a meeting with health professionals during his visit to the Royal Cornwall Hospital in Truro, Britain, August 19, 2019. REUTERS/Peter Nicholls/Pool Foto Peter Nicholls Reuters
20. 8. 2019 | 17:45
20. 8. 2019 | 17:45
4:50
Britanski premier Boris Johnson je pod pritiskom časa začel diplomatsko ofenzivo, s katero želi doseči uresničitev brexita, skladnega z njegovimi željami. Če v drugih članicah EU27 ne bo posluha za njih, z Downing Streeta 10 žugajo s pripravljenostjo na kaotični brexit.
 

Kakšne so zadnje aktivnosti Borisa Johnsona?


Johnson bo opravil pogovore s ključnimi voditelji EU. Jutri se bo v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel in pojutrišnjem v Parizu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Med drugim se je po telefonu že pogovarjal z irskim premierom Leom Varadkarjem. Brexit bo ena od tem njegovih pogovorov konec tedna ob robu vrha G7 v Biarritzu. Johnson je v ponedeljek zvečer poslal pismo predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, v katerem je vnovič zahteval črtanje irskega varovala iz ločitvenega sporazuma. Varovalo da ni demokratično in spodkopava britansko suverenost. Predlagal je, da bi se obe strani do sprejetja ustrezne rešitve odpovedali nadzoru na irski meji.
 

Kakšen je odziv v EU27?


Pričakovano negativen. Tusk je pojasnil, da je varovalo zagotovilo, s katerim bi preprečili trdo mejo na irskem otoku, dokler ne bo alternative. »Ti, ki so proti varovalu in ne predlagajo realističnih alternativ, v resnici podpirajo vnovično vzpostavitev meje. Četudi tega ne priznajo,« je tvitnil. V evropski komisiji so na isti liniji, češ, Johnson sploh ni zapisal, kakšna naj bi bila alternativa. Tudi priznal da je, da ni jamstev za njeno uveljavitev do konca prehodnega obdobja (to se po ločitvenem sporazumu izteče najpozneje konec leta 2022). Varovalo sicer predvideva obstanek celotnega Združenega kraljestva v carinski uniji z EU in veljavnost dela pravil njenega notranjega trga za Severno Irsko.
 

Kaj pomeni takšna izmenjava stališč?


Obe strani vztrajata pri svojem, a njun položaj ni enak. Združeno kraljestvo je v pogajalskem procesu večkrat potrdilo zavezanost rešitvam z varovalom, ki bi skladno z velikonočnim mirovnim sporazumom preprečevalo nastanek trde meje na irskem otoku. Tudi samo podaljšanje roka za brexit do 31. oktobra ni bilo namenjeno novim pogajanjem o vsebini ločitvenega sporazuma (skupaj z varovalom), ampak omogočanju njegove ratifikacije. Tudi iz evropskega parlamenta prihajajo nedvoumna sporočila (koordinator za brexit Guy Verhofstadt), da bodo vztrajali pri varovalu, saj je del rešitve, ki je bila dosežena med pogajanji v dobri veri.
 

Kaj se lahko zgodi, če ne bo premikov?


Johnsonova strategija je videti, kot da s poudarjanjem pripravljenosti na sprejetje negativnih posledic kaotičnega brexita poskuša doseči mehčanje stališč druge strani. Ker bi negativne posledice veliko bolj občutili na Otoku, ima njegov vzvod bolj omejeno moč. V primeru kakršnih koli večjih premikov ali preobratov, denimo notranjepolitičnih v Združenem kraljestvu, je še vedno na voljo podaljšanje roka za brexit. V EU27 je sicer čedalje manj pripravljenosti na takšno podaljševanje negotovosti.
 

Je v takšnih okoliščinah kaotični brexit verjetnejši?


Verjetnost takega razvoja dogodkov se res veča, a pustolovščina s kaotično ločitvijo bi imela povsem nepredvidljive in daljnosežne posledice. Kočljiva vprašanja (irska meja, finančna poravnava statusa državljanov) bi se že tako vrnila na mizo takoj, ko bi se London začel pogovarjati o novih trgovinskih odnosih.
 

Kakšne bi bile konkretne posledice za državljane?


V Londonu napovedujejo, da ob ločitvi, ki ne bi temeljila na dogovoru, novi priseljenci iz EU ne bodo več imeli samodejno zagotovljeno proste pravice do bivanja v Združenem kraljestvu. V ločitvenem sporazumu je sicer predvideno, da bi takšno pravico še imeli do konca leta 2020. Kljub kritikam, da bi tak režim lahko prizadel državljane Unije, ki že bivajo na Otoku, pojasnjujejo, da bodo ti lahko ostali pri njih. Edini pogoj je, da se bodo morali do konca leta 2020 registrirati v skladu s posebno priseljensko shemo. Po londonskih podatkih se je več kot milijon od skupno 3,5 milijona državljanov že odločilo za tak korak. Kaotični brexit bi sicer povzročil precejšnje težave na mejah, v pristaniščih, pri preskrbi Otoka z živili, gorivom, zdravili …

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine