Poljaki ponosni, vendar razcepljeni

Danes mineva sto let, odkar je Poljska znova postala samostojna država. Premier Mateusz Morawiecki je dejal, da bi se morali Poljaki poenotiti, da bi bila njihova država še bolj močna in srečna, a izjave njegovega predhodnika Donalda Tuska kažejo, da je Poljska zdaj nemara bolj razcepljena kot kdaj prej.

Na dan, ko po Evropi zaznamujejo konec prve svetovne vojne, so se na Poljskem spominjali maršala Józefa Piłsudskega, ki se je vrnil iz zapora v Nemčiji in 11. novembra 1918 razglasil neodvisnost države, ki so jo prej razkosali trije imperiji in ji vladali več kot 120 let.

Pred drugo svetovno vojno to ni bil pomemben praznik, v času socializma je bil celo prepovedan, uradno pa so ga začeli slaviti šele leta 1989. V zadnjih letih so si ga »prilastili« skrajnodesničarski nacionalisti, ki od leta 2008 na ta dan pripravljajo množične in pogosto nasilne »pohode za neodvisnost«. Letos jim županja Varšave Hanna Gronkiewicz-Waltz, ki prihaja iz opozicijske stranke Državljanska platforma, ni dovolila shoda v prestolnici, a je sodišče njeno prepoved razveljavilo, predsednik države Andrzej Duda pa je vse Poljake povabil na skupni miroljubni in domoljubni pohod, na katerem so prepovedali nacionalistične in ksenofobne plakate.



Čeprav je predsednik že pred shodom pozval k enotnosti med Poljaki, je predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je nekoč vodil poljsko vlado in zdaj opozicijsko Državljansko platformo, včeraj v slavnostnem govoru v Lodžu pozval k uporu proti sedanjim oblastem. Pohvalil je Piłsudskega, ki se je boril proti boljševikom in »branil zahodno skupnost pred političnim barbarizmom«, ter slavil nekdanjega voditelja Solidarnosti in predsednika države Lecha Wałęso, ki je prav tako simbolno premagal boljševike, ko je na Poljskem uveljavljal zahodne vrednote. »Zakaj ne bi mogli zdaj premagati tudi sodobnih boljševikov?« je dejal Tusk.

O sedanjih poljskih oblastnikih, ki prihajajo iz stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosława Kaczyńskega, ima podobno mnenje tudi Wałęsa, ki je letos dopolnil 75 let. V pogovoru za nemški državni radio Deutsche Welle jih je konec septembra označil za demagoge, ki so Poljsko sprli z Evropsko unijo. »To so bodisi izdajalci bodisi popolni bebci,« je izjavil Nobelov nagrajenec za mir.

Prava neodvisnost šele leta 2015?

Ljudsko razpoloženje priča, da so Poljaki zadovoljni s svojimi »boljševiki«. Do parlamentarnih volitev je še eno leto, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da se ljudstvo ni naveličalo vladajoče stranke, ki je popeljala državo na pot zavračanja osnovnih evropskih demokratičnih vrednot in vladavine pravne države, kakor so zatrdili tako v opoziciji kot na »liberalnem« Zahodu. Trenutno bi PiS prepričljivo zmagala s podobnim rezultatom kot pred tremi leti, ko je zbrala 37,6 odstotka glasov in v spodnjem domu sejma zasedla 51 odstotkov oziroma 235 od 460 poslanskih sedežev.



O tem, zakaj je PiS tako priljubljena, najbolje priča izjava poljskega satirika Jana Pietrzaka, ki se je v kabaretu že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja norčeval iz socialističnega sistema. »Vlada Kaczyńskega je prva, ki se zares zavzema za poljske interese. Nazadnje smo dosegli neodvisnost na volitvah leta 2015,« je 81-letni Pietrzak poleti povedal za ameriški tednik New Yorker. Poljaki se po njegovih besedah niso borili proti sovjetski nadvladi zato, da bi jim zdaj vladal svet kapitala. Podobno je občutke prebivalstva, da so za Zahod manjvredni, letos spomladi opisal predsednik Duda. »Med letoma 1795 in 1918 so Poljakom vladale okupacijske sile iz oddaljenih prestolnic, zdaj pa mi podobno delamo za druge, ti nam pobirajo denar, ki smo ga zaslužili s svojim delom,« je izjavil.

Zaradi takšnih izjav je Tusk že večkrat opozoril na nevarnost »polexita«, vendar ankete kažejo, da bi si izstopa iz EU želela le približno tretjina Poljakov, približno polovica bi hotela ostati v skupnosti, od katere precej več prejemajo, kakor ji plačujejo. Po podatkih iz Bruslja je leta 2016 Poljska iz evropskega proračuna dobila 10,64 milijarde, vanj pa vplačala 3,55 milijarde evrov. Gospodarsko gre državi, ki ni prevzela evra, dobro. Lani so jo tudi uradno uvrstili med »razvite«. Statistika kaže, da je poljski BDP rasel tudi v času finančne krize. Kakor je pred dnevi poročal poljski radio, so po rasti plač Poljaki v EU na petem mestu, ob sedanjih trendih pa bodo povprečje članic evrodežele dohiteli leta 2039, nemško pa 20 let zatem.