Klofuta iz kongresa grozi, da predsednik ne bo mogel opraviti tradicionalnega nagovora.
Galerija
Donald Trump, ki je poskušal zasejati razdor med demokrati, je dobil jasno košarico, njegovemu vabilu se ni odzval niti en zmerni poslanec demokratov. FOTO Reuters
New York – Ameriški predsednik je hotel opozicijo razdeliti z vabilom zmernih demokratskih poslancev stranke na kosilo v Belo hišo. Prišel ni nihče, vrh stranke se mu zdaj maščuje s preložitvijo tradicionalnega predsedniškega nagovora države. Medtem se Američani soočajo z vse več težavami, ker vlada ne deluje že rekordni 27. dan.
Predsednica poslanskega doma Nancy Pelosi se je oprla na »varnostne zadržke« zaradi ustavljenega delovanja dela zvezne vlade, ko je Beli hiši sporočila, da bo treba preložiti predsednikov nagovor kongresa. Ta je bil načrtovan za 29. januar, Donald Trump pa bi ga brez dvoma tako kot vsi voditelji pred njim uporabil za učinkovito širjenje svojih pogledov med Američane. Ker se v kongresu hkrati zberejo predstavniki vseh treh vej oblasti, gre za varnostno izjemno zahteven dogodek, ki ga pripravljajo več tednov. Pelosijeva je opozorila, da je zaradi ohromljene vlade okrnjeno delovanje tajne službe in ministrstva za domovinsko varnost, oba sodelujeta pri varnostni pripravah. Zato je v pismu Beli hiši predlagala, naj poročilo kongresu pošljejo v pisni obliki, če jim ta teden ne bo uspelo doseči dogovora o financiranju vlade. Kar je malo verjetno.
Spopad brez načrta
Nagajanje Pelosijeve je nov opomin predsedniku, kako težko bo njegovo vodenje države ob demokratski večini v spodnjem domu. Še posebej, če se bo držal svojega domnevnega vodila, ki ga je prevzel od razvpitega boksarja in prijatelja Mika Tysona, da »ima vsak načrt, dokler jih ne dobi po ustih«, zato naj bi bilo strateško načrtovanje nesmiselno, »zmaga se tako, da se vsak dan boriš«. Demokrati s Pelosijevo na čelu so prekaljeni v politični bojih, po pričakovanjih pa bo v prihodnjih dneh in tednih vlado zasul plaz preiskav in zahtev za javna pričanja, kot mu v ZDA še niso bili priča. Po neuradnih poročilih se v Beli hiši nanj že pripravljajo, v zadnjih treh mesecih naj bi zaposlili 17 dodatnih pravnikov.
Trump je v soboto sporočil, da ima »načrt, kako preseči ustavitev dela vlade«. Toda večji del analitikov meni, da je predsednik državo potisnil v doslej najdaljšo vladno krizo brez jasnega izhoda iz nje. V četrtem tednu se pritiski nanj stopnjujejo, saj ga večina Američanov vidi kot glavnega krivca zanjo, njegova priljubljenost pa je padla pod 40 odstotkov. A hkrati med volivci desnice narašča podpora gradnji zidu na južni meji, zaradi česar republikanski kongresniki in konservativni mediji Trumpu še vedno stojijo ob strani. Ta je zavrnil predlog republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, naj omogočijo financiranje vlade za tri tedne in tako vdahnejo nekaj življenja v povsem zastala pogajanja. Senator zdaj nabira podporo med kolegi na desnici, medtem ko pri demokratih ni znakov takšnih razpok v enotnosti.
Iz zastoja v recesijo
Posledice politične krize se vse bolj zajedajo v ameriški vsakdan. Okoli 800.000 javnih uslužbencev je že ostalo brez dela plač, v torek je poveljnik obalne straže admiral Karl Schultz svoje podrejene obvestil, da bodo prvič v zgodovini tudi pripadniki vojske ostali brez plačila. V povprečju je doslej vsak prizadeti javni uslužbenec ostal brez 5000 dolarjev. Še huje je za Američane, ki delajo za podjetja s pogodbami z ameriško vlado. Javni uslužbenci namreč lahko pričakujejo, da jim bodo politiki tako kot v preteklosti izplačali zaostale plače, medtem ko bodo delavci pri zasebnih podjetjih ostali praznih rok. Težave se kopičijo tudi za kmetovalce, ki jih je prizadela Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko. Vlada je zanje oblikovala 12 milijard dolarjev vreden sklad z državno pomočjo, toda zaradi vladne krize ta ne deluje, ustavljena so že vsa odobrena izplačila.
Osebne stiske se vse bolj prelivajo v gospodarstvo, tudi Bela hiša je priznala, da so posledice hujše, kot so sprva domnevali. Svet gospodarskih svetovalcev je podvojil njen vpliv na gospodarsko rast, ta naj bi bila manjša za 0,13 odstotka za vsak teden vladnega zastoja, sprva so predvidevali znižanje rasti za 0,8 odstotka na teden. Vodilni bankirji so začeli javno opozarjati, da bi politični zastoj lahko povzročil precejšen gospodarski šok, po besedah Jamieja Dimona iz največje banke JPMorgan bi lahko dolgotrajni zastoj povsem izničil rast gospodarstva. Brez rešitve do marca pa lahko največje gospodarstvo zdrsne celo v rdeče številke, meni ekonomist Ian Shepherdson iz organizacije Pantheon Macroeconomics.