Trump s tviti »upravičuje« najdaljše zaprtje vladnih agencij v zgodovini ZDA

Delna prekinitev proračunskega financiranja ameriških zveznih agencij je v petek, ko je okoli 800.000 javnih uslužbencev dobilo plačilne listke z ničlo, izenačila dosedanji rekord zaprtja vladnih agencij na prehodu iz leta 1995 v leto 1996. Danes t. i. Trumpovo zaprtje z 22 dnevi torej postavlja nov rekord.

Trump je danes z vrsto tvitov znova skušal ubraniti svoje stališče. »Demokrati bi lahko zaprtje rešili v 15 minutah«, je tvitnil. Dodal je, da bo delo agencij ustavljeno dolgo časa, če se demokrati ne bodo s »počitnic« vrnili na delo.

»Sem v Beli hiši pripravljen na podpis,« je dodal. Vendar pa je večina kongresnikov v petek odšla iz Washingtona, zato je do ponedeljka, ko se vrnejo, le malo možnosti za rešitev.



Trump je prekinil financiranje četrtine zveznih agencij 22. decembra lani, ker od kongresnih demokratov ni dobil 5,7 milijarde dolarjev za zid na meji z Mehiko. Demokrati pravijo, da je zid nemoralna in neučinkovita srednjeveška rešitev, ki ne bo ustavila ne nezakonitega priseljevanja, ne mamil, ne teroristov.

Za talca v prepiru okoli najboljšega načina za povečanje varnosti na južni meji je Trump vzel 800.000 javnih uslužbencev, potem ko je imel dve leti z republikansko večino kongresa do financiranja zidu odprto pot. Prepirati se je začel šele, ko so večino v predstavniškem domu kongresa prevzeli demokrati.



Sprva je sicer nameraval podpisati zakone o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja vladnih agencij, vendar pa je izbruhnil upor desničarskih medijskih voditeljev, ki so predsednika obtožili izdaje predvolilne obljube in mu grozili, da bo izgubil volilno bazo.

Zaradi zaprtja vladnih ustanov je ostalo doma brez plače okoli 400.000 javnih uslužbencev, približno toliko pa jih dela naprej, vendar brez plače. Akademsko vprašanje plače je postalo realno v petek, ko so prišli plačilni listki z ničlami.

Zvezna statistika ugotavlja, da povprečen javni uslužbenec ZDA dobi 37 dolarjev na uro, kar je 1480 dolarjev na teden oziroma za 800.000 ljudi 1,2 milijarde dolarjev. Večina Američanov živi od plače do plače in polovica od prizadetih javnih uslužbencev se skuša znajti s pomočjo podpore zaradi brezposelnosti, z najemanjem posojil, prodajo lastnine ali iskanjem dodatne zaposlitve.



Senat je v četrtek soglasno potrdil predlog zakona o plačah za nazaj, ko se vlada spet odpre, predstavniški dom je to storil v petek s 411 glasovi proti sedmim, Trump pa glede podpisa ni delal težav. Na suhem je ostalo več tisoč pogodbenikov vlade, ki niso v rednem delovnem razmerju. Ti denarja najverjetneje ne bodo videli.

Trump trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, demokrati pa vztrajajo, da gre za umetno ustvarjeno krizo. V bistvu pa gre za to, kdo bo lahko razglasil politično zmago. Trump je vse bolj jezen, ker ne doseže svojega, in išče rešitev v razglasitvi izrednih razmer.



Po ameriški ustavi ima le kongres pravico deliti proračunski denar, Trumpovi pravniki pa iščejo način, da si predsednik vzame sredstva za zid iz že potrjene porabe na primer za gradbene projekte Pentagona, kjer je viška okoli deset milijard dolarjev, in za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so orkani, kjer je na voljo še 13,7 milijarde dolarjev potrjenih, a neporabljenih sredstev.

Razglasitev izrednih razmer prinaša s seboj skoraj diktatorska pooblastila predsedniku na drugih področjih, zato so bili Trumpovi predhodniki glede tega zadržani. Vendar pa trenutno druge rešitve ni na obzorju, ker Trump po ocenah analitikov poraza ne bo priznal, demokrati pa mu zmage ne bodo privoščili. Izredne razmere bi po opozorilih poznavalcev prinesle s seboj poplavo tožb na zveznih sodiščih in na koncu bi morda spor o proračunskem financiranju in zidu utegnilo reševati vrhovno sodišče.