Od začetka vojne v Ukrajini je v Rusiji opaziti skrb vzbujajoče povečanje primerov prisilnega psihiatričnega zdravljenja posameznikov zaradi njihovih političnih stališč. Po podatkih organizacij za človekove pravice in odvetnikov je bilo v zadnjem letu prijavljenih skoraj 50 takšnih primerov, kar je bistveno več kot v prejšnjih letih.

Ta praksa spominja na čas Sovjetske zveze, ko so oblastniki uporabljali »kaznovalno psihiatrijo« za zatiranje političnih nasprotnikov. Čeprav trenutni obseg teh praks še zdaleč ne dosega tistega iz poznih 60. do zgodnjih 80. let prejšnjega stoletja, je trend vseeno skrb vzbujajoč.

Primeri dveh aktivistk, ki sta bili poslani na psihiatrične ocene v Sibirijo, razkrivajo, kako ponižujoče in travmatične so te izkušnje. FOTO: Ilya Naymushin/Reuters

Analiza podatkov, ki jo je izvedel Reuters, temelji na informacijah mednarodnih strokovnjakov in dveh ruskih organizacij za človekove pravice ter intervjujih s tremi odvetniki. Primeri dveh aktivistk, ki sta bili poslani na psihiatrične ocene v Sibirijo, razkrivajo, kako ponižujoče in travmatične so te izkušnje.

Primer Jekaterine Fatjanove

Jekaterina Fatjanova, novinarka iz Krasnojarska, je bila aprila 2022 sprejeta v psihiatrično bolnišnico KKPND No. 1 po obtožbah diskreditacije ruskih oboroženih sil zaradi članka, ki ga je objavila v opozicijskem časopisu. Med bivanjem v bolnišnici je bila podvržena bolečim in ponižujočim postopkom, vključno z ginekološkim pregledom. Po mesecu dni so jo odpustili brez ugotovljenih duševnih motenj. 

Primer Olge Suvorove

Olga Suvorova, 56-letna aktivistka za socialna in okoljska vprašanja, je bila prav tako sprejeta v bolnišnico KKPND No. 1. Aretirali so jo po kazenski preiskavi, v kateri naj bi ugotovili, da je policista lažno obtožila napada. Suvorova se je pritožila in priložila medicinsko poročilo, v katerem je dokazala, da je utrpela modrice. Med bivanjem v bolnišnici je bila izpostavljena invazivnim in nepotrebnim testom, čeprav ni podpisala obrazca za soglasje. Po treh tednih so jo prav tako odpustili brez ugotovljenih psihiatričnih motenj.

Razlog za hospitalizacijo Olge Suvorove je bila kazenska preiskava, ki je trdila, da je policista lažno obtožila napada. FOTO: Družina Olge Suvorove/Reuters

Primer Ingvarja Gorlanova

Ingvarja Gorlanova, 26-letnika, sicer siroto iz Sibirije, so prvič poslali v psihiatrično ustanovo leta 2019, ko je sam protestiral pred predsedniško administracijo v Moskvi, zahtevajoč srečanje s Putinom glede pravic sirot. Policija ga je pridržala in odpeljala v bolnišnico, kjer je sodišče odredilo obvezno zdravljenje. Od takrat so ga večkrat aretirali in poslali v različne psihiatrične bolnišnice. Gorlanov je na seznamu »teroristov in ekstremistov« zaradi obtožb, kot so spodbujanje sovraštva in žalitev policista. Njegov odvetnik trdi, da je običajen človek z »visokim občutkom za pravičnost«, ki nii nevaren zase ali druge.

Mnenja strokovnjakov in odzivi oblasti

Robert van Voren že desetletja preučuje politično zlorabo psihiatrije v Rusiji. Od leta 2022 je dokumentiral je 23 primerov prisilnega psihiatričnega zdravljenja na leto, kar je občutno več kot povprečnih pet primerov na leto v obdobju 2015–2021. Njegova analiza kaže, da je ta praksa v porastu od začetka vojne v Ukrajini, kar je skrb vzbujajoče glede na omenjeno zgodovino »kaznovalne psihiatrije« v Sovjetski zvezi.

Dainius Pūras, litovski psihiater in nekdanji posebni poročevalec ZN za pravico do zdravja, poudarja, da je erozija demokratičnih reform v Rusiji negativno vplivala tudi na rusko psihiatrijo. Tudi on opozarja, da državne oblasti ponovno uporabljajo prisilno zdravljenje za politične namene, kar je primerljivo s sovjetsko prakso. Uporaba državnih psihiatrov v sodnih primerih po njegovih ugotovitvah pogosto vodi do odločitev, ki služijo interesom nacionalnih oblasti.

Organizacija Memorial je identificirala 48 ljudi, ki trenutno prejemajo prisilno psihiatrično zdravljenje v politično motiviranih primerih. Najpogostejše obtožbe proti njim so povezane s kritiko vojne, pri čemer je bilo 13 ljudi obtoženih po zakonih o cenzuri, sprejetih kmalu po ruski invaziji. Najmlajša oseba, ki je bila podvržena prisilnemu zdravljenju zaradi protestov proti vojni, je bila stara komaj 20 let.

Organizacija Memorial je identificirala 48 ljudi, ki trenutno prejemajo prisilno psihiatrično zdravljenje v politično motiviranih primerih. FOTO: Ilya Naymushin/Reuters

Ruske oblasti in zdravstvene institucije se na te obtožbe večinoma ne odzivajo. Ministrstvo za pravosodje, varuh človekovih pravic in Kremelj niso odgovorili na prošnje za komentarje o domnevni uporabi psihiatrije za politične namene. Kremelj vztraja, da ne komentira posameznih primerov, ki potekajo skozi kazenski pravosodni sistem, saj so ti zadeva sodišč. Tudi bolnišnica KKPND No.1 ni odgovorila na prošnje za komentar novinarjev Reutersa.

Strokovnjaki opozarjajo, da je prisilno psihiatrično zdravljenje marsikod po svetu v upadanju in je na splošno omejeno na nasilne kazenske primere. V Rusiji pa se ta praksa znova uporablja za politične namene, kar ima resne posledice za prizadete posameznike. Poleg fizične in psihične travme, ki jo povzroča prisilno zdravljenje, je dodatna stiska povezana z dejstvom, da je o njihovi duševni stabilnosti izražen dvom, kar ima zelo uničujoč učinek na njihovo samopodobo in vrednost njihovih prepričanj.