Politična trma se spreminja v katastrofo

New York – Ameriški javni uslužbenci stojijo v vrsti pred ljudsko kuhinjo in pri dobrodelnih organizacijah prejemajo pomoč v obliki brezplačnih paketov hrane. Zvezna vlada je ohromljena že 33. dan, politična trma pa se spreminja v nacionalno katastrofo. V zastoj je včeraj posredno poseglo tudi vrhovno sodišče in oslabilo predsednikov pogajalski položaj.

Odločitev vrhovnih sodnikov, da v tem sodnem letu (traja od oktobra do začetka julija) ne bodo obravnavali prošnje Bele hiše, naj odloči o programu Daca, bo vplivala tudi na spor o gradnji zidu na meji z Mehiko. Program je z izvršnim ukazom uvedel predsednik Barack Obama in s tem okoli 700.000 Američanom, ki so jih starši kot otroke na nedovoljen način pripeljali v ZDA in so znani kot »sanjači«, zagotovil možnost prebivanja in dela v državi.

Donald Trump je septembra 2017 oznanil, da bo preklical zaščito in zahteval od kongresa, naj v pol leta razreši položaj »sanjačev« z ustrezno zakonodajo, v nasprotnem jih bodo izenačili z drugimi prebivalci brez urejenega pravnega statusa in bi jih lahko začeli izganjati iz ZDA. Kongresniki se niso mogli dogovoriti. Demokrati so pred letom dni z zaustavitvijo dela vlade poskusili prisiliti desnico k ukrepanju, a jim javno mnenje ni bilo naklonjeno, zato so po nekaj dneh popustili.
 

Očitki iz kuhinje

Toda Trumpove grožnje se niso uresničile, več nižjih sodišč je namreč ustavilo izvajanje njegovega ukaza, včerajšnja odločitev vrhovnih sodnikov pa pomeni, da bo Obamova zaščita »sanjačev« veljala vsaj še slabo leto. To je oslabilo Trumpova pogajalska izhodišča, saj je demokratski večini v poslanskem domu kongresa (ta ima v rokah ameriško denarnico) v zameno za 5,7 milijarde dolarjev za začetek gradnje zidu ponujal začasno zaščito »sanjačev« za tri leta.



Demokrati so že pred tem zavračali njegovo ponudbo in jo označili za izsiljevanje z zajemanjem talcev, saj je predsednik najprej posredno zagrozil »sanjačem« z uničenjem njihovega življenja, potem pa ponudil, da tega ne bo storil, če bo opozicija izpolnila njegove zahteve. Senat, ki je pod nadzorom republikanske večine, naj bi v zakonodajno proceduro kljub temu vložil Trumpova izhodišča, medtem ko demokrati v poslanskem domu vlagajo predloge, s katerimi bi najprej omogočili, da se 800.000 javnih uslužbencev, ki bodo ostali brez drugega dela plač, takoj vrne na delovna mesta, politiki pa nadaljujejo pogajanja.

»Vlada je za to, da služi Američanom, ne pa da so ti njeni talci za doseganje političnih ciljev,« je poudaril mojster kuhalnice José Andrés. Potem ko je z ljudsko kuhinjo in brezplačnimi obroki mesece pomagal prebivalcem Portorika po opustošenju orkana Maria, je svoje dobrodelne lonce preselil v Washington in pomaga uradnikom najbogatejše države na svetu. Včeraj ga je obiskala tudi vodja demokratskih poslancev Nancy Pelosi, a ni hotela odgovarjati na vprašanja, kako bodo rešili spor, ki čedalje bolj ogroža tudi največje gospodarstvo.

Demokratski senator Tim Kaine, podpredsedniški kandidat na volitvah leta 2016, je med Andrésovim obiskom zavrnil stališče, da je krivda na obeh straneh, in spomnil, da je Trump pred televizijskimi kamerami oznanil, da je pripravljen zaustaviti delovanje vlade, če ne bo dobil denarja za zid, ter dejal, da bo to »Trumpova zaustavitev dela«.
 

Čakanje na dramo

Nekaj časa je veljalo, da bo predsednik presekal zastoj z razglasitvijo izrednih razmer na meji, toda očitno je ta rešitev naletela na preveč kritik na desnici, ki tradicionalno ni naklonjena preveliki moči predsednika. Trumpova volilna baza se oklepa zamisli o zidu, kar je edino merilo za predsednika, demokrati imajo na svoji strani večino javnega mnenja, poleg tega se bojijo, da bo Trump prihodnji dve leti vladal z izsiljevanjem, če bodo tokrat popustili.

Vse bolj se zdi, da bo nujen dogodek dramatičnih razsežnosti – teroristični napad, strmoglavljenje letala, zastrupitve z (nepregledano) hrano, vsedržavna stavka varnostnega osebja na letališčih –, ki bo tako pretresel Američane, da bodo politiki prisiljeni skleniti dogovor.