Podobe s čudodelnega iPada obetajo velike spremembe

Zakaj tokrat lahko pričakujemo, da bo srečanje s severnokorejskim voditeljem več od praznih obljub in fotografiranja?

Ameriški predsednik Donald Trump in severnokorejski vodja Kim Džong Un sta izstopila iz svojih limuzin z resnima izrazoma na obrazih. Skoraj zaskrbljeno sta se približevala drug drugemu na verandi hotela Capella, okrašeni z zastavami obeh držav. Novinarji so šteli: rokovanje je trajalo 13 sekund.

Tudi ko sta se obrnila proti dvorani za pogajanja, se še nista bila pripravljena nasmehniti. Nato pa je, takoj ko so se težka lesena vrata za njima zaprla, Trump izvlekel iPad in ga pokazal Kimu. Predvajal mu je videoposnetek s slikami Pjongjanga in drugih severnokorejskih mest, kakršna bi morala biti videti, če bi tu in zdaj, v hotelu na singapurskem otoku pred ameriškim predsednikom, njegovim svetovalcem za državno varnost in zunanjim ministrom, vodja trdno obljubil, da bo zagotovil CVID.
Če bo Kim privolil v popolno, preverljivo in nepovratno denuklearizacijo (»complete, verifiable, irreversible denuclearization«), bi njegova država lahko dobila železnice, sodobna letališča, nove tovarne, udobnejše stanovanjske zgradbe, hotele ter takšna smučišča in igrišča za golf, kakršnih se vodja spominja iz študentskih časov v Švici in kakršna si že dolgo želi na svojem ozemlju.

Trump je sicer zatrjeval, da se mu ni treba pripravljati za to srečanje, vendar je bil pripravljen na pogoj, ki ga je Kim izrekel v zameno. CVIG. To je akronim za »complete, verifiable, irreversible guaranty« oziroma »popolno, preverljivo, nepovratno zagotovilo varnosti«. Ameriški predsednik je pred prihodom naredil domačo nalogo, to je bilo videti ne samo po tem, da je bil pripravljen skupaj s Kimom podpisati skupno izjavo, ampak še bolj po tem, da je privolil v kompromisno zaporedje stavkov, ki ga je Kim zahteval, da bi se takšen dokument sploh lahko pojavil na slavnostno okrašeni mizi.

»Predsednik Trump je obljubil varnostna zagotovila Demokratični ljudski republiki Koreji,« piše v izjavi, »vodja Kim Džong Un pa potrjujejo svojo trdno in neomajno obljubo o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka«. Ena od točk v nadaljevanju dokumenta prav tako določa, da si bo Severna Koreja prizadevala za »popolno denuklearizacijo Korejskega polotoka na podlagi deklaracije iz Panmundžoma«, ki jo je Kim podpisal skupaj z južnokorejskim predsednikom Mun Dže Inom.
 

Skrbno pripravljeno srečanje

Po marsičem, kar se je zgodilo v Singapurju, smo lahko videli, da so zgodovinsko srečanje dveh voditeljev skrbno pripravili in da se ni samo »zgodilo«, ker je tako hotel ekscentričen ameriški predsednik. Kim ga je zaznamoval s svojimi zahtevami, Trump ga je omogočil s svojimi obljubami. Ameriški predsednik je na novinarski konferenci resda navajal besede svojega pokojnega strica Johna Trumpa, znanega jedrskega fizika z Massachusetskega inštituta za tehnologijo (MIT), ki je nekoč izračunal, da bi za popolno uničenje takšnega jedrskega orožja, kakršnega ima verjetno Kimova vojska, potrebovali približno 40 let, vendar je prvič realistično ocenil, da pričakuje, da bo Severna Koreja »hitro, zelo hitro« začela izvajati ta zapleten proces in uničila 20 odstotkov tega, kar je razvijala zadnjih 16 let, ter tako res zagotovila, da bo pot k resnični razorožitvi nepovratna.
Samo zaradi neke podrobnosti bi tokratno srečanje res lahko postalo zgodovinsko: zaradi Trumpove odločitve o tem, da bo srečanje omogočilo konstruktiven mir na Korejskem polotoku.

Iskanje rešitve za politične interese in finančno podporo

Zakaj si po vsem tem 35-letni Kim ne bi zaželel, da bi njegova država postala takšna, kakršna je bila videti na Trumpovem iPadu? Toda če bi hoteli to uresničiti, bi potrebovali zelo zapleteno konstrukcijo političnih interesov in finančne podpore različnih držav okoli Severne Koreje. Stroški za organizacijo srečanja voditeljev so znašali nekaj več kakor 15 milijonov dolarjev, kolikor je stalo izredno varovanje, banketi in seveda Kim Džong Unov hotelski apartma za 10.600 dolarjev za noč.
Kitajska je bila navzoča s svojo zastavo na posebnem letalu, ki ga je posodila severnokorejskemu voditelju, da je z njim v nedeljo priletel do Singapurja in se potem v torek vrnil domov. Toda tudi če je bila pri organizaciji srečanja razmeroma na obrobju, bo njena vloga v prihodnje velikanska na vseh področjih.

Južnokorejski predsednik je bil podoben dobremu duhu nad Singapurjem, in čeprav je spremljal dogajanje iz svojega kabineta v Modri hiši (predsedniški palači v Seulu), se je Trump pogovarjal z njim še 40 minut pred srečanjem s Kimom. Navzočnost Mun Dže Inovega programa zbliževanja Korej je bilo čutiti od začetka do konca velikega dogodka. »Svet se mora pripraviti na velike spremembe,« je izjavil Kim Džong Un po podpisu skupne izjave. Potem je sledilo tisto znamenito trumpovsko rokovanje. Trikrat gor in dol, nato z vso močjo povleci k sebi z očmi, usmerjenimi v zenice sogovornika … Mladi vodja se je dobro držal. Morda je razmišljal o vseh tistih slikah s Trumpovega iPada? Vedel je, kakor je povedal, da ju gleda ves svet. In res si želi sprememb. Za začetek – več kakor dobro.