Galerija
Uveljavitev strožje zakonodaje glede splava sprožila nove proteste
Na Poljskem je začela veljati zakonodaja, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v primerih hudih deformacij zarodka oziroma ploda.
Skupina podpornikov pravice do izbire, ki se je včeraj zbrala v Varšavi. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Poljska vlada je v uradnem listu objavila odločitev ustavnega sodišča glede možnosti opravljanja splava, v kateri je sodišče oktobra lani razsodilo, da umetna prekinitev nosečnosti ni dopustna v primerih nepopravljivih poškodb zarodka oziroma ploda. Opravljanje umetne prekinitve nosečnosti bo na Poljskem po novem dovoljeno le, ko bosta ogrožena zdravje ali življenje nosečnice ter ko bo nosečnost posledica posilstva oziroma incesta.
Z dodatno zaostritvijo pogojev za opravljanje umetne prekinitve nosečnosti v sklopu storitev javnega zdravstva se je Poljska približala Malti, edini državi Evropske unije, kjer je splav prepovedan v vseh primerih. Uzakonjenje strožjih pogojev za dostop do umetne prekinitve nosečnosti obenem prihaja le nekaj tednov po uzakonjenju pravice do umetne prekinitve nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti v Argentini, ki še vedno odmeva v feminističnih krogih.
Zaostritev zakonodaje na Poljskem sledi odločitvi ustavnih sodnikov, ki so konec oktobra razsodili, da je umetna prekinitev nosečnosti neskladna z ustavo v primerih hudih deformacij zarodka oziroma ploda, saj da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Za spremembe zakonodaje so si prizadevali poslanci iz vladajoče desne stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se obrnili na ustavno sodišče. V stranki PiS so včeraj napovedali, da si bodo prizadevali za pomoč staršem invalidnih otrok – a to jim je, enako kot njihovim predhodnikom, po mnenju kritikov v preteklosti večkrat spodletelo, piše Reuters.
Vse od oktobrske sodbe podporniki pravice do izbire na Poljskem protestirajo; vodilna feministična organizacija Stavka žensk (Strajk Kobiet) je včeraj pozvala k ponovnim protestom, ti pa so potekali v več mestih. Podporniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti med drugim poudarjajo, da zakonska prepoved ne preprečuje opravljanja splava, saj je splav neizbežna realnost množice žensk. Medtem ko na Poljskem na leto zakonito opravijo manj kot 2000 umetnih prekinitev nosečnosti, skupine za pravice žensk ocenjujejo, da ob tem »nezakonito« ali v tujini opravi splav še 20.000 žensk, piše AFP.
Z dodatno zaostritvijo pogojev za opravljanje umetne prekinitve nosečnosti v sklopu storitev javnega zdravstva se je Poljska približala Malti, edini državi Evropske unije, kjer je splav prepovedan v vseh primerih. Uzakonjenje strožjih pogojev za dostop do umetne prekinitve nosečnosti obenem prihaja le nekaj tednov po uzakonjenju pravice do umetne prekinitve nosečnosti v prvih 14 tednih nosečnosti v Argentini, ki še vedno odmeva v feminističnih krogih.
Zaostritev zakonodaje na Poljskem sledi odločitvi ustavnih sodnikov, ki so konec oktobra razsodili, da je umetna prekinitev nosečnosti neskladna z ustavo v primerih hudih deformacij zarodka oziroma ploda, saj da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja. Za spremembe zakonodaje so si prizadevali poslanci iz vladajoče desne stranke Pravičnost in razvoj (PiS), ki so se obrnili na ustavno sodišče. V stranki PiS so včeraj napovedali, da si bodo prizadevali za pomoč staršem invalidnih otrok – a to jim je, enako kot njihovim predhodnikom, po mnenju kritikov v preteklosti večkrat spodletelo, piše Reuters.
Rdeča strela se je kot simbol podpornikov pravice do izbire razširila tudi po družbenih omrežjih. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Vse od oktobrske sodbe podporniki pravice do izbire na Poljskem protestirajo; vodilna feministična organizacija Stavka žensk (Strajk Kobiet) je včeraj pozvala k ponovnim protestom, ti pa so potekali v več mestih. Podporniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti med drugim poudarjajo, da zakonska prepoved ne preprečuje opravljanja splava, saj je splav neizbežna realnost množice žensk. Medtem ko na Poljskem na leto zakonito opravijo manj kot 2000 umetnih prekinitev nosečnosti, skupine za pravice žensk ocenjujejo, da ob tem »nezakonito« ali v tujini opravi splav še 20.000 žensk, piše AFP.
Ultimat evropske komisije
Evropska komisija je Poljski dala mesec dni časa, da prekine delovanje spornega disciplinskega senata vrhovnega sodišča, so sporočili v Bruslju. Disciplinski senat, ki je pristojen za preiskave in kaznovanja sodnikov zaradi njihovih sodb, so ustanovili leta 2017, na njegovo sestavo pa vplivajo poslanci. Če Poljska ne bo sprejela ustreznih ukrepov v skladu s pravom EU, bi lahko Bruselj proti njej vložil novo tožbo na sodišču EU, je opozorila evropska komisija.
Evropska komisija je Poljski dala mesec dni časa, da prekine delovanje spornega disciplinskega senata vrhovnega sodišča, so sporočili v Bruslju. Disciplinski senat, ki je pristojen za preiskave in kaznovanja sodnikov zaradi njihovih sodb, so ustanovili leta 2017, na njegovo sestavo pa vplivajo poslanci. Če Poljska ne bo sprejela ustreznih ukrepov v skladu s pravom EU, bi lahko Bruselj proti njej vložil novo tožbo na sodišču EU, je opozorila evropska komisija.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji