Po tehnični oceni pripravljenosti Hrvaške sledi politično odločanje

Pozitivna ocena o tehnični pripravljenosti na vstop v schengen, ki jo je v torek za Hrvaško podala Evropska komisija, je predpogoj za vstop države v območje brez nadzora na notranjih mejah. Končno odločitev o vstopu v območje, v katerem je trenutno 26 držav, pa sprejmejo članice EU v posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Hrvaška je v EU vstopila 1. julija 2013, dve leti kasneje je tedanji hrvaški notranji minister Ranko Ostojić ocenil, da je država pripravljena na vstop v schengen. Zagreb je Bruselj zaprosil za tehnično evalvacijo pripravljenosti in v torek je Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje, ter zadevo predala članicam EU, ki bodo sprejele končno odločitev.

Članice unije odločitev sprejmejo s soglasjem, kdaj bo prišlo do odločanja, pa zaenkrat ni znano. Hrvaška bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU. Predsedujoča država na dnevni red običajno ne daje zadev, ki jo neposredno zadevajo, in tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v torek potrdil, da tega ne bodo storili.





Slovenija na načelni ravni podpira hrvaški vstop v schengen, nenazadnje bi v tem primeru z njenih ramen odpadlo breme varovanja zunanje schengenske meje, pa tudi zastoji na meji, zlasti v turistični sezoni, bi se zmanjšali. A Ljubljana je bila kritična, ker je odločitev o hrvaški pripravljenosti kljub pomislekom sprejela odhajajoča Evropska komisija, v ozadju pa je ves čas tudi vprašanje slovenske blokade zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne odločitve o meji.

Premier Marjan Šarec v torek v prvem odzivu na odločitev Evropske komisije morebitne slovenske blokade hrvaškega vstopa v schengen ni omenjal, temveč je poudaril le, da pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila tako tehnične kot pravne pogoje za vstop v schengen, vključno z vladavino prava. Omenil je tudi, da Slovenijo skrbi, saj je letos na Hrvaško vrnila že 12.000 nezakonitih migrantov, kar kaže na prepustnost meje med Hrvaško in BiH.

Slovenski diplomatski viri medtem ocenjujejo, da bi Slovenija ob glasovanju v danih razmerah morala dati veto na vstop Hrvaške v schengen. Ali bi bila pri tem osamljena, je težko napovedati. Kakšnih pet ali šest držav ima zadržke glede širitve schengna, vprašanje pa je, kako bi te države ravnale ob dejanskem glasovanju, pravijo.


 

Hrvaška naj bi bila nezanesljiva

Slovenija Hrvaški glede na pretekle izkušnje ne zaupa in ima težavo s tem, da bi v schengensko območje sprejeli državo, ki ni zanesljiva in se ne drži obljub, opozarjajo viri. Menijo še, da bi se, če bi se schengenska meja premaknila s slovensko-hrvaške na hrvaško-bosanskohercegovsko mejo, nadzor, ki ga na meji s Slovenijo že zdaj izvaja Avstrija, še zaostril, za podoben korak bi se verjetno odločila Italija. V luči pritiska migrantov bi se verjetno tudi Slovenija odločila za vzpostavitev oziroma ohranitev nadzora na meji s Hrvaško, čeprav bi bila ta v schengnu, dodajajo.

Bistvo schengna je sicer, da lahko ljudje prosto prehajajo meje, ne da bi pri tem morali opravljati mejne formalnosti. A že nekaj let je na nekaterih mejah znotraj schengna stalni ali občasni nadzor vzpostavljen.

V tem trenutku nadzor na mejah znotraj schengna izvaja šest držav - Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija. V skladu z določili je nadzor na notranjih mejah načeloma mogoče uvesti za šest mesecev, ob strinjanju Evropske komisije ga je možno tudi podaljšati. To možnost države izkoriščajo že od migrantskega vala leta 2015, odprave nadzora pa za zdaj ni na vidiku.