Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Po kaotičnem umiku ameriške vojske prihodnost nejasna

Demokratski predsednik Joe Biden računa na talibsko potrebo po finančni pomoči.
Talibske patrulje na kabulskih ulicah gospodarijo z ameriškimi vojaškimi vozili. FOTO: Hoshang Hashimi/AFP
Talibske patrulje na kabulskih ulicah gospodarijo z ameriškimi vojaškimi vozili. FOTO: Hoshang Hashimi/AFP
31. 8. 2021 | 21:47
31. 8. 2021 | 21:58
5:42

V nadaljevanju preberite:


»Upam, da boste goreli v peklu!« je med pogrebnimi slovesnostmi­ za ameriške vojake, padle v Afganistanu, na predsednika Joeja­ ­Bidna kričala sestra komaj dvajsetletnega marinca Ryleeja McColluma. »Ne morete vsega uničiti in potem reči, da vam je žal!« Dan po dokončnem umiku ameriške vojske iz Afganistana je demokratski predsednik poročal o soglasni odločitvi svojih vojaških voditeljev za takšen umik iz Afganistana, kakršnega so izvedli.

Zadnje ameriško vojaško letalo je na kabulskem letališču vzletelo v ponedeljek okrog polnoči po lokalnem času, 24 ur pred rokom, ki si ga je določil demokratski predsednik, čeprav je bilo domnevno na stotine ameriških državljanov ter na tisoče njihovih afganistanskih sodelavcev še vedno v nevarni državi. »Naši vojaki so pokazali pogum, disciplino in empatijo,« so ocenili v Pentagonu in dodali fotografijo generalmajorja Chrisa Donahueja, ki se je kot zadnji ameriški vojak vkrcal na letalo. Dvajsetletno posredovanje v Afganistanu je bilo najdaljše v zgodovini ZDA, pri tem je izgubilo življenje več kot 2500 ameriških vojakov ter številni njihovi zavezniki iz vojaške zveze Nato, ki je po terorističnih napadih 11. septembra 2001 priskočila na pomoč.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine