Po brodolomih je vse več mrtvih in pogrešanih

Agencije pod okriljem Združenih narodov so v zadnjih desetih letih na poti čez Sredozemsko morje evidentirale več kot 20.000 smrti in izginotij.

Galerija

Begunci in migranti se vkrcajo na ladjo turške obalne straže, 2015. FOTO: Reuters

STA

17. 6. 2024 | 14:39

17. 6. 2024 | 14:52

4:49

A+A-

V nesreči čolna blizu Tunizije je umrlo deset migrantov, je danes sporočila nemška nevladna organizacija Resqship, ki je uspešno rešila preostalih 51 ljudi na krovu ponesrečenega plovila. Italijanska obalna straža pa je sporočila, da so po nesreči čolna v Sredozemlju rešili 12 ljudi, še vedno iščejo približno 60 pogrešanih.

Begunci in policista v pristanišču Augusta na Siciliji. Italija, 25. aprila 2015. FOTO: Jure Eržen/Delo

Potapljajočemu se čolnu s prebežniki je kakih 150 kilometrov od italijanske obale najprej na pomoč priskočila trgovska ladja, ki je 12 preživelih predala obalni straži, ta pa jih je prepeljala v pristanišče Roccella Ionica na Kalabriji. V pristanišče so prepeljali tudi truplo ženske, ki je umrla po padcu v morje.

Približno 60 ljudi pri tem še vedno pogrešajo, iskalna akcija še poteka, je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa še sporočila obalna straža.

Migranti v opuščenem objektu Silos v Trstu 9. aprila 2024. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nemška človekoljubna organizacija Resqship pa je v objavi na omrežju X sporočila, da je v južnem Sredozemlju v nesreči čolna, v katerega je vdrla voda, umrlo deset migrantov. Preostalih 51 ljudi na krovu so rešili, več jih je potrebovalo zdravniško pomoč.

Na morju proti Španiji letos umrlo več kot 5000 migrantov

Organizacija, ki upravlja ladjo za reševanje migrantov z imenom Nadir, sicer ni navedla, kje natančno se je zgodil brodolom, toda iz podatkov na spletni strani marinetraffic.com je razvidno, da se ladja danes nahaja v bližini tunizijskega pristanišča Sfax.

Države članice EU so sredi maja po večletnem zastoju dokončno sprejele evropski pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij. Zakonodaja, ki prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja, se bo začela uporabljati junija 2026.

Pot čez Sredozemsko morje je ena najnevarnejših in najbolj smrtonosnih migracijskih poti na svetu, navaja tiskovna agencija Reuters. Agencije pod okriljem Združenih narodov so namreč v zadnjih desetih letih na tej poti evidentirale več kot 20.000 smrti in izginotij.

Poročilo: V EU lani več kot milijon prošenj za azil

Leta 2023 so države članice EU skupaj s Švico, Liechtensteinom, Islandijo in Norveško (EU+) prejele več kot 1,1 milijona prošenj za azil, kar je največ po begunski krizi v letih 2015 in 2016. V zadnjem četrtletju 2023 je število vloženih vlog preseglo raven iz leta 2016, ugotavlja poročilo, ki ga je danes objavila Agencija EU za azil – EUAA s sedežem v Valletti na Malti.

Nemčija, Francija, Španija in Italija so prejele 70 odstotkov vseh vlog. Nemčija je na samem vrhu seznama po številu prejetih vlog s 334.000 prošnjami, kar predstavlja približno tretjino vseh vlog.

Največ prošenj so tako kot v preteklosti vložili državljani Sirije (181.000), Afganistana (114.000) in Turčije (101.000). Prošnje Palestincev (12.000) so še vedno na razmeroma nizki ravni, vendar so se povečale v primerjavi z letom 2022. To zmerno povečanje se je začelo pred izbruhom trenutne vojne v Gazi, navaja poročilo.

Pri obravnavanju prošenj za azil glede na število prebivalcev je na vrhu seznama Ciper s približno 13.000 vloženimi prošnjami na milijon prebivalcev. Med preostalimi državami, ki so prejele relativno veliko prošenj za azil, poročilo omenja tudi Slovenijo, skupaj s Švico sta imeli po 3400 prošenj.

Kljub več kot 1,1 milijona prošenj v minulem letu so se azilni sistemi, ki so se prilagodili preteklim izzivom, na splošno izkazali za odporne. Države EU+ so uporabile različne pristope, vključno z dajanjem prednosti določenim profilom, skrajšanjem intervjujev prosilcev, digitalizacijo upravnih sistemov ali povečanjem zaposlovanja in usposabljanja osebja, še navaja poročilo evropske agencije, na čelu katere je Slovenka Nina Gregori.