V kolumni preberite: 

Severozahodna stran neba je razkazovala temno modro zaveso oblakov, ki se je vlekla iz smeri Avstrije in iz katere je visel rokav ter oznanjal nevihtno celico. Ozračje se je približno 15 minut, preden je začela padati točka, nenavadno sprostilo. Že prej je začel padati zračni tlak in komaj zaznavno upočasnil gibe ljudi. Še zadnje ptice so z občutkom urgentnosti preletele nebo v iskanju zavetja, potihnili so orkestrirani zvoki mrčesa, žuželk in drugega življenja, ki na običajen poznopomladanski dan tvorijo njegovo tiho zvočno podlago. Bitja, ki so v stiku z naravo, ki znajo brati prerokbe na nebu, ki ure pred potresom čutijo komaj zaznavne tresljaje globoko pod zemeljsko površino, vedo, kako ravnati, ko zapreti grožnja. Reagirajo situaciji primerno – panično. Vsa svoja prizadevanja okoliščinam primerno usmerijo v en sam cilj: preživeti. Čisto drugače ljudje. Ko so padle prve ledne krogle v velikosti oreha, so nekateri stekli ven, da bi v zadnjem trenutku z odejami pokrili vetrobranska stekla in strehe avtov, brez občutka preteče nevarnosti in strahu, da bi jim ena od krogel, ki so streljale kot na odprti fronti, lahko prebila tême.