Padli letali in pomisleki o ameriškem nadzoru

New York – Posadka letala ­boeing 737 max 8 indonezijske družbe­ Lion Air je konec oktobra zaznala, da poskuša letalo obrniti nos proti tlom. Dodatni pilot­ sestrske družbe Batik Air, ki je potoval z njimi v kabini, je vedel, da morajo izklopiti avtomatski nadzorni sistem. Naslednji večer ga ni bilo v kabini tega letala. V črni skrinjici so bile zadnje besede druge posadke, ki ni znala iz enakih težav, »bog je velik«.

Uradno še niso povezali vzrokov za strmoglavljenje dveh najnovejših letal 737 max 8 ameriškega proizvajalca Boeing. Toda prizemljitev celotne flote je dala jasno vedeti, da je to sistemska napaka, najbrž povezana z avtomatskim nadzornim sistemom, ki naj bi preprečil izgubo vzgona letala, a je ob okvari senzorjev tega pognal proti tlom. V zadnjih dneh prihajajo na dan poročila o dogajanju na indonezijskem poletu 610. Posadka je menda v zadnjih minutah mrzlično prebirala priročnike, da bi našla rešitev za neubogljivo jekleno ptico, ki je vztrajno silila z nosom navzdol. Niso imeli sreče, da bi z njimi letel nekdo, ki bi vedel, kaj se dogaja in kako obiti neubogljiv računalnik, tako kot večer prej. Le da srečna posadka ni jasno delila izkušnje z nasledniki, zato je vseh 189 ljudi na krovu umrlo v razbitinah sredi Javanskega morja.
 

Sistemska napaka

Čedalje bolj verjetno je, da so podobne težave krive tudi za zrušenje etiopskega letala enakega tipa, v nesreči je umrlo 157 ljudi. Na dan prihaja, da je v ozadju tudi napaka sistema, in to ne le računalniškega, temveč tudi nadzornega. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) namreč izdaja dovoljenja za letenje novih modelov kar s pomočjo Boeingovih uslužbencev. Hkrati so menili, da piloti ne potrebujejo dodatnega usposabljanja za nov avtomatski sistem. Ameriška ministrica za promet Elaine Chao je že ukazala nadzorni pregled v FAA, s katerim ugotavljajo, kako je uprava izdala dovoljenje za letenje 737 max 8. Pod drobnogledom je tudi počasna odločitev za prizemljitev ameriške flote letal, potem ko ta drugod po svetu že dva dni niso smela leteti.



Na rešetu so tudi vodstva ameriških letalskih družb Southwest, American in United, ki imajo sporne boeinge in rada ponavljajo, da je varnost potnikov vedno na prvem mestu, tokat pa so se obotavljala ustaviti polete. Družbe so zatrdile, da so njihove odločitve »temeljile na podatkih«, tudi na analizi delovanja spornih senzorjev, ki naj bi povzročili padec poleta 610. Toda kritiki jim očitajo, da podatki ne zajamejo vedno neznank, ki povzročijo nesreče, poleg tega to, da letalo ni imelo težav, ne pomeni, da teh ne bo na naslednjem poletu. V letalstvu namreč velja reklo, da si je bolje na tleh želeti, da bi leteli, kot si v zraku želeti, da bi bili na tleh. V zraku visi vprašanje, ali so bile izgube prihodkov in motnje v voznih redih tokrat pomembnejše od varnosti.
 

Kanadski dvomi

Po neuradnih poročilih o delu letalske uprave se njeni najodgovornejši varnostni inšpektorji menda sploh niso ukvarjali s prenovljenim avtomatskim nadzornim sistemom, imenovanim MCAS, ko so leta 2017 izdali varnostno dovoljenje za novi 737 max. Podrobno so pregledali nove litijeve baterije, sistem za dovod goriva in samonapihljive varnostne tobogane. Avtomatski nadzorni sistem so pregledali le nižji uradniki, čeprav se je zaradi drugačnega položaja motorjev spremenila aerodinamika letala, MCAS pa naj bi v določenem trenutku spravil letalo v ravnotežje s potiskanjem nosu navzdol in tako preprečil izgubo vzgona. Nenavadno je, da so kljub temu, da v letalstvu velja pravilo o podvajanju najbolj kritičnih delov sistema, odobrili delovanje sistema le na podlagi enega senzorja.

Zaradi vsega tega je pod drobnogledom sistem varnostnih pregledov, saj FAA tega že desetletja opravlja s pomočjo uslužbencev Boeinga. Od leta 2005 uprava letalskemu velikanu celo prepušča izbiro, kdo bo sodeloval pri pregledu, 737 max pa so bila prva letala, pregledana po novem programu. FAA naj bi si tako olajšala zahtevne postopke, ameriški letalski proizvajalci pa pospešili preglede v tekmi s tujimi proizvajalci. Toda (pre)tesna povezava med Boeingom in upravo je vzbujala pomisleke še pred nesrečama, že leta 2012 so se pojavila opozorila o preveč dobrodušnem odnosu med vrhom uprave in največjim ameriškim letalskim proizvajalcem.

Tri leta pozneje so se ta ponovila v obliki trditev o preveliki usmerjenosti v ustreznost dokumentacije namesto v ustrezno varnost. Celo eden od nekdanjih uradnikov Boeinga je na kongresnem zaslišanju dejal, da je FAA tako rekoč del podjetja. Tako Kanada preverja, ali bo še priznavala ameriška varnostna dovoljenja za letala.