Oživljanje Nata po možganski smrti

Bruselj – Za Nato, ki se je skozi desetletja usmerjal predvsem k odvračanju Moskve in precej manj na jug, je usmeritev dela njegove pozornosti na vzhod, na Kitajsko, ena od prelomnic v njegovi zgodovini.

Na zasedanju v Londonu so se voditelji prvič lotili vzpona Kitajske in njenih naložb v obrambne zmogljivosti. To vprašanje je tesno povezano z dilemami glede sporazuma med Washingtonom in Moskvo o raketah kratkega in srednjega dosega, ki je bil več desetletij temelj varnosti na stari celini. ZDA so letos izstopile, ker da ga je Rusija z razmeščanjem raket nenehno kršila. Vse Natove zaveznice so imele enako stališče. To, da Peking razvija sisteme, ki bi bili v nasprotju z INF, če bi veljal za Kitajsko, je bila ena od okoliščin, ki je pripomogla k njegovemu hitremu koncu.





V Natu si prizadevajo, da bi v prihodnosti Kitajsko vključili v oborožitvene sporazume. »Kitajska ima za ZDA druge najvišje izdatke za obrambo na svetu in pred kratkim je pokazala nove sodobne zmogljivosti, vključno z jedrskim orožjem,« je v Londonu opozoril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Zaveznice sicer poudarjajo gospodarske priložnosti na Kitajskem, a po drugi strani se ukvarjajo s številnimi varnostnimi izzivi. Članice si niso edine, koliko morajo biti pazljive pri vključevanju kitajske tehnologije na področju najpomembnejše infrastrukture, denimo 5G.

Čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron v zadnjih tednih večkrat razglasil, da sovražnici nista Kitajska ali Rusija, ampak terorizem, Nato vztraja pri svoji drži do Moskve. »Ruska agresivna dejanja so grožnja za evroatlantsko varnost,« so voditelji zapisali v londonski deklaraciji. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je sicer žugal, da bo blokiral obrambne načrte za baltske države, če zaveznice kurdske milice YPG v Siriji ne bodo obravnavale kot teroristične skupine, a na koncu resnih težav glede sprejetja načrtov ni bilo.

»Nato se prilagaja«

Po vseh napetostih v Londonu in še posebno pred njim, se je zasedanje končalo mirneje. Kljub temu dileme o smeri razvoja Nata ostajajo, tudi glede vloge evropskih držav v njem. Na podlagi nemške zamisli o skupini modrecev, ki bi pripravila reformo Nata, bo generalni sekretar Stoltenberg pripravil predlog v prihodnost usmerjenega procesa razmisleka. Tako naj bi okrepili Natovo politično razsežnost, vključno s posvetovanji. Marcona je še posebno vznemirila zadnja turška intervencija v Siriji, ki ni bila usklajena z zaveznicami, čeprav je neposredno zadevala njihove varnostne interese.

Tako Nato po Londonu še čakajo težke razprave, kako bi zavezništvu, ki bo po vstopu Severne Makedonije imelo že 30 članic z različnimi interesi, lahko delovalo bolj politično usklajeno. »Nato je agilen, dejaven, se prilagaja,« je Stoltenberg ponavljal svojo vero v trdnost zavezništva. Med voditelji je povsem jasno, da EU še dolgo ne bo imela zmogljivosti, s katerimi bi lahko zagotavljala varnost na stari celini. To pomeni, da bodo kljub kritikam ZDA ostale dobrodošle. Tudi ko se bo Unija lotila iskanja strateškega odgovora glede Kitajske.