Ostra predvolilna zborovanja pregrevajo ZDA

Ameriški predsednik je v soboto sprejel pastorja Andrewa Brunsona, ki so ga po dveh letih izpustili iz turškega pripora. Pastor je pokleknil pred predsednika in prosil boga, naj mu nameni nadnaravno modrost. Donald Trump je njegovo soprogo nemudoma vprašal za koga je volila.

Trump bi podobno vprašanje morda lahko zastavil soprogi. Melania Trump je v soboto prvem velikem intervjuju po prihodu v Belo hišo znova jasno dala vedeti, da se ne strinja z ozkosrčno politiko ameriške vlade. »Zelo pomembno se mi zdi pokazati svetu, da je Ameriki mar, da je tej vladi mar, da je meni mar. Ko imajo tudi drugi ljudje več priložnosti, je svet bolj svoboden,« je poudarila. Kar je precejšen kontrast od nastopa ameriškega predsednika v Združenih narodih, ko je ostro zavrnil ideologijo globalne skupnosti. Jasno je dala vedeti, da je bilo zanjo ločevanje otrok od staršev na ameriški meji nesprejemljivo. Po njenih besedah v Beli hiši še vedno delajo ljudje, ki jim predsednik ne bi smel zaupati, zaradi česar je ta osebno poklical producente televizijske postaje ABC in dejal, da sam vidi razmere drugače.

Njeno odstopanje od tradicionalne vloge politikove soproge je sicer skrito v odtenkih, a kaže, da skuša z bolj ali manj drobnimi potezami poslati sporočila, ko se ne strinja tako s politikami kot s kritiki, še posebej, ko prestopijo njeno mejo še sprejemljivega. Predsednik je dan kasneje za slovito oddajo 60 minut na mreži CBS zanikal poročila, da v Beli hiši vlada kaos, toda to je nemudoma pred oči priklicalo četrtkov prizor, ko je v Ovalni pisarni sedel raper Kanye West in v neposrednem televizijskem prenosu padel v čudaški monolog, v katerem je razglašal zle namene demokratov in oznanil, da je Trump pravi moški na »junaškem popotovanju«.
 

Trumpovi biseri

V predsedovanju zvezdnika resničnostne televizije so se meje običajnega tako močno premaknile, da se nihče ne čudi pretirano, ko temnopolti umetnik v Beli hiši ponavlja skrajne teorije, da je za težave temnopolte Amerike kriva politika državne pomoči, s katero naj bi jo demokrati načrtno znova zasužnjili. Za Trumpa je to le »dobra televizija«, ki naj bi mu pomagala v nikoli končani predvolilni kampanji. Ta se dobre tri tedne pred 6. novembrom, ko bodo Američani odločali, kdo bo imel večino v kongresu, vsaj ne zdi več ločena od vsakdanje realnosti. Zato pa so od nje še vedno ločene besede »stabilnega genija«, kot se je predsednik pod časom poimenoval.

»Predsednik izreče veliko stvari, zelo se zabava,« je njegov glavni gospodarski svetovalec Larry Kudlow skušal umirit razmere, potem ko je Trump za ameriško centralno banko dejal, da se »jim je zmešalo«, ker dvigujejo osrednjo obrestno mero. Po dveh letih so Američani (in svet) že precej neobčutljivi na bombastično retoriko, nenehne žalitev in zmedene samogovore, ki se valijo iz Bele hiše. Toda v zadnjih tednih so ti okrepljeni, saj se predsednik seli z enega na drugo zborovanje, kjer z izjemno ostrim besednjakom podpira republikanske kandidate za kongres.

Na njih redno seje retorične bisere, kot je zamisel da je njegova tekmica iz 2016 Hillary Clinton sklenila zaroto z Rusijo za goljufanje na volitvah (ki jih je izgubila). Sredi prejšnjega tedna je dnevnik USA Today na mnenjskih straneh objavil predsednikovo besedilo, ki je bilo tako polno neresnic, da je Glenn Kessler, ki za Washington Post preverja izjave politikov, zapisal »skoraj vsak stavek vsebuje zavajajočo ali napačno izjavo«.
 

Glasbeni spopad

Na glasovalnih lističih tokrat ni Trumpovega imena, toda predsednik se bori, da bi republikanska stranka ohranila večino v obeh domovih kongresa. Ne samo, ker bi demokratski prevzem ene od njih močno otežil njegovo predsedovanje, pač pa ker bi to nedvomno sprožilo vrsto preiskav, od njegovih povezav z Rusijo, do njegovega preteklega poslovanja. Pred dnevi je New York Times v poglobljeni raziskavi razkril, kako je družina Trump z domnevnimi davčnimi goljufijami prenesla premoženje očeta Freda Trumpa na otroke, večji del na Donalda. Celo njegova odstavitev bi postala povsem možen političen razplet.

Opozicijska stranka mora osvojiti 23 poslanskih sedežev in dva senatna. Če v za spodnji dom še vedno kaže, da bi ji lahko uspelo, pa jo je v senatu že od začetka čakalo trdo delo, saj je na glasovnicah kar 25 demokratskih senatorjev in le osem republikancev. Ostra razprava ob potrjevanju konservativnega vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha je ujezila republikanske volivce, ki jih podžiga še Trumpov apokaliptični jezik, kar je v anketah preobrnilo trende in naj bi ob njihovi večji udeležbi obranilo republikansko večino v senatu.

Na pomoč demokratom je priskočila pop zvezdnica Taylor Swift, ki je podprla demokratskega kandidata za senat Phila Bredesena v Tennesseeju. V dveh dneh po njenem sporočilu se je v volilni imenik vpisalo kar 240.000 novih volivcev. Star spor glasbeni med Swiftovo in Westom se je tako preselil na politične odre.