V Evropi in Srednji Aziji je bilo lani prijavljenih 127.350 primerov ošpic, kar je dvakrat več kot leto pred tem in največ v zadnjih 25 letih, kaže analiza Svetovnega zdravstvene organizacije (WHO) in Unicefa. 

Več kot 40 odstotkov obolelih je bilo otrok, mlajših od petih let. V več kot polovici primerov so morali bolnika hospitalizirati, še kažejo podatki. Za posledicami bolezni je umrlo 38 ljudi. 

Število primerov ošpic sicer od leta 1997, ko je bilo prijavljenih 216.000 primerov, upada. Najnižja raven je bila v 53 državah Evrope in Srednje Azije dosežena leta 2016, in sicer 4400. Nov porast so strokovnjaki opazili v letih 2018 in 2019, ko je številka skočila najprej na 89.000, potem pa na 106.000 primerov. Med pandemijo covida-19 je bilo bolnikov z ošpicami spet več, tudi zaradi nazadovanja pri cepljenju. V posameznih državah se raven precepljenosti še zmeraj ni vrnila na predpandemsko, kar povečuje možnost za izbruh te bolezni. 

»Ošpice so se vrnile, zaradi nizke stopnje precepljenosti ni manjše zdravstvene varnosti. Pri oblikovanju nove regionalne zdravstvene strategije za Evropo in Srednjo Azijo si ne smemo privoščiti, da bi se položaj še poslabšal. Vsaka država mora okrepiti prizadevanja, da bo dosegla precepljenost,« je opozoril Hans Henri P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Dodal je, da virus ošpic ne počiva, zato tudi mi ne bi smeli. 

V Evropski regiji so lani prijavili kar tretjino vseh primerov ošpic na svetu. Samo leta 2023 je pol milijona otrok po regiji zamudilo prvi odmerek cepiva proti ošpicam (MCV1), ki bi ga morali prejeti prek običajnega programa cepljenja. »V zadnjih dveh letih se je število primerov ošpic v Evropi in Srednji Aziji močno povečalo, kar kaže na vrzeli v programu cepljenja,« je opozorila Unicefova regionalna direktorica za Evropo in Srednjo Azijo Regina De Dominicis. »Da bi otroke zaščitili pred to smrtonosno in izčrpavajočo boleznijo, morajo nujno takoj ukrepati vlade, tudi s finančnimi vložki v zdravstvo,« je še dodala De Dominicisova. 

Ošpice so akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic ter izpuščaj. Značilni izpuščaj se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato tudi drugod po telesu. Najboljša obramba proti ošpicam je cepljenje, ki je zelo učinkovito.

V evropskih državah je precepljenost različna. Leta 2023 je bilo v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji in Romuniji s prvim odmerkom cepljenih manj kot 80 odstotkov otrok, kar je precej pod 95-odstotno stopnjo, ki je potrebna za ohranitev kolektivne imunosti. V Romuniji so lani prijavili 30.692 primerov ošpic, v Kazahstanu 28.147. Ošpice tako ostajajo svetovna grožnja. Na svetu so lani potrdili skoraj 360.000 primerov.