Onesnaženi zrak nad Balkanom ogroža tudi EU

Danes je bil ves Balkan obsijan s soncem, a naprave za merjenje kakovosti zraka so ob 13. uri izmerile, da je bivanje tu v rdečem polju, nevarno za zdravje. Sarajevo je bilo z indeksom kakovosti zraka 189 drugo najbolj onesnaženo mesto na svetu (za Biškekom v Kirgizistanu), Skopje je na osmem, Beograd na devetem mestu po onesnaženosti. Ljubljana je bila z indeksom 99 zmerno onesnažena – na 50. mestu.

Tolikšna onesnaženost zraka katastrofalno vpliva na zdravje ljudi, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po njenih podatkih ima najvišjo stopnjo prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka na Balkanu in v Evropi Severna Makedonija, kjer zaradi zraka, ki ga dihajo, prezgodaj umre od 82.000 od 100.000 prebivalcev. Sledijo ji Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija. Ti podatki kažejo, da je onesnaževanje zraka, za katero so na voljo zadnji podatki, da je leta 2016 zaradi tega v Srbiji prezgodaj umrlo 4388 ljudi, 2793 v Bosni in Hercegovini, 1702 v Makedoniji in 489 v Črni gori. Vendar to še ni vse.

V EU 2013 smrti

Najnovejše poročilo Zveze za zdravje in okolje (Heal) kaže, da tolikšna bližina onesnaženosti vpliva tudi na zdravje ljudi v EU, kjer je bilo leta 2016 kar 2013 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka. EU ima zaradi zraka, ki prihaja z Balkana, 600.000 izgubljenih delovnih dni na leto in 5,9 milijarde evrov stroškov z zdravljenjem prebivalcev. Države Zahodnega Balkana imajo 3,65 milijarde evrov stroškov zdravljenja zaradi onesnaženosti zraka, je izračunala Zveza za zdravje in okolje (Heal).

Pomemben onesnaževalec na Zahodnem Balkanu je 16 zastarelih termoelektrarn, opozarja Heal v svojem najnovejšem poročilu. To je podobno poročilom iz preteklih let, kar kaže, da se ne spreminja na bolje. Teh 16 elektrarn izbruha toliko žveplovega dioksida kot vseh 250 termoelektrarn v EU. Termoelektrarna Ugljevik v BiH pa izpusti toliko žveplovega dioksida kot vse nemške termoelektrarne skupaj, je zapisano v poročilu Heal. Seveda tudi evropske termoelektrarne niso nedolžne. Toda med desetimi, ki najbolj onesnažujejo zrak v Evropi, jih je kar osem v državah Zahodnega Balkana, po ena pa na Poljskem in v Bolgariji.

»Onesnaženost zraka ne pozna meja in je še vedno nevidni morilec v Evropi. Velika količina onesnaženja z Zahodnega Balkana potuje v EU in pripomore k že tako slabi kakovosti zraka v državah EU, kar še posebno otežuje izpolnjevanje standardov kakovosti zraka v EU. Skrajni čas je, da pripravljavci politik EU okrepijo prizadevanja za čiščenje zraka in dekarbonizacijo v Jugovzhodni Evropi,« poudarja Vladka Matković Pulji, vodilna avtorica poročila zveze Heal.

Kadar piha košava

Po besedah meteorologinje Olgice Lazić iz Beograda je premikanje zračnih mas odvisno od zračnega pritiska. »Kadar se nad Romunijo in Madžarsko ustvari področje visokega zračnega pritiska, se začnejo zračne mase premikati z jugovzhoda na severozahod, torej iznad Srbije proti Madžarski, morda še nekoliko naprej do Avstrije, a nikakor ne dosežejo Nemčije. V takih razmerah piha na območju Donave košava, takrat je v Srbiji zrak čist. Onesnažen je, ko vetra ni,« je pojasnila Lazićeva. Napotila nas je po uradne podatke na institucije, vendar nam v dveh dneh podatkov o statistiki gibanja zračnih mas, iz katere bi lahko razbrali, kdaj je v EU zaradi balkanskih izpustov nevarno, ni uspelo dobiti.

Slabe napovedi

Zrak nad Balkanom se v prihodnje ne bo izboljšal, je razvidno iz poročila zveze Heal. Balkan skriva v sebi še velike zaloge premoga, zato so vlade držav zelo naklonjene kitajskim kreditom za nakup kitajskih termoelektrarn. Načrtujejo, da bodo do leta 2030 tako pridobile šest GW dodatnih zmogljivosti. Kot so zapisali na spletnem portalu Balkan Green Energy News, gre v termoelektrarnah za centralizirano energijo in centralizirani denar, ki je podvržen korupciji, navideznim delovnim mestom, s katerimi se kupujejo volilni glasovi, termoelektrarne pa so tudi finančno nevzdržne zaradi pogostih okvar.

Študija CEE Bankwatch Network z naslovom Velika goljufija s premogovništvom, ki vključuje osem držav jugovzhodne Evrope, pa ugotavlja tudi, da odpiranje novih termoelektrarn ne bo zagotovilo 17.600 novih delovnih mest, kot trdijo vlade. Študija načrtovanja termoelektrarne na Kosovu, za katero koncesionar trdi, da bo prinesla 10.000 delovnih mest v času gradnje in 500 pozneje, po Bankwatch ne drži: v času gradnje bo 1200, med delovanjem pa največ 190 novih delovnih mest. Malo za ceno dodatnega onesnaženja.