Ofenziva šarma Ursule von der Leyen

Bruselj – Nominirana kandidatka za prihodnjo predsednico evropske komisije, nemška krščanska demokratka Ursula von der Leyen, si poskuša z »ofenzivo šarma« zagotoviti dovolj glasov poslancev evropskega parlamenta za izvolitev na položaj.

Po pogovorih, nekakšnih zaslišanjih v glavnih poslanskih skupinah, še ni gotovo, ali bo na glasovanju prihodnji teden izvoljena. Tri največje skupine, EPP s 188, socialisti (S&D) s 154 in liberalni tabor s 108 poslanci, imajo skupaj več kot dovolj glasov. Od skupno 751 poslancev jih je iz njihovih vrst 444. A socialisti se še nočejo izjasniti, ali bodo podprli Nemko, ki na volitvah ni bila vodilna kandidatka. Pravijo, da čakajo na izpolnitev njihovih zahtev. Šestnajst evropskih poslancev iz nemške SPD, ki imajo pred očmi notranjepolitična razmerja, je napovedalo, da ne bodo podprli rojakinje.
 

Odprta za ideje vseh strani

Ker utegne na svojo stran dobiti vsaj del Zelenih (skupno 74), po neuradnih preigravanjih v EPP težav pri glasovanju ne bi smelo biti. Ker pa je glasovanje tajno, se kljub temu utegne zgoditi kakšno presenečenje. V prvih javnih odgovarjanjih na vprašanja liberalnih poslancev je von der Leynova pokazala precejšnjo mero odprtosti za ideje vseh strani. Evropskemu parlamentu je že obljubila prizadevanja za reformo volilnega sistema v EU. Tako bi vzpostavili sistem »vodilnih kandidatov«, ki bo sprejemljiv tako za države članice kot za parlamentarce.Tudi transnacionalne liste kandidatov ima v mislih.

Napovedala je, da bo zakonodajne pobude evropskega parlamenta, ki bodo sprejete z absolutno večino, dala v razpravo kolegiju komisarjev. »Vemo, da se čas izteka,« pa je bila njena argumentacija, ko je zagovarjala podnebno nevtralnost EU kot enega od glavnih ciljev. Glede brexita tako kot drugi akterji v EU vztraja pri sklenitvi ločitvenega sporazuma. Levemu delu političnega spektra se poskuša prikupiti z obljubo, da si bo prizadevala za minimalno plačo v vsaki državi članici.
 

Odprta vrata kandidatkam za nove članice

Von der Leynova bi si zagotovo zagotovila nekaj podpore v socialističnem taboru z obljubo, da bo njihov Frans Timmermans ostal močan podpredsednik evropske komisije, ki bo bdel na spoštovanjem pravne države. Kandidatka za naslednico Jean-Clauda Junckerja zagovarja vpeljavo mehanizma za ocene delovanje pravne države v članicah. To naj bi bil nekakšen »dragulj v naši kroni«. Ko bodo izpolnile pogoje, naj bi v območje z evrom in schengen vstopile nove članice. Kandidatkam za članstvom naj bi ostala vrata odprta. Severna Makedonija je zanjo pozitiven primer uspešnih prizadevanj.

»Zahodni Balkan moramo obravnavati veliko bolj resno,« je povedala. EU naj bi imela večjo vlogo v zunanji in varnostni politiki. Namesto evropske armade, o kateri se v zadnjih letih veliko govori, predlaga armado Evropejcev, v kateri bi potekalo tesnejše sodelovanje vojsk držav članic. O njih bi še vedno odločali nacionalni parlamenti. Če bo izbrana, namerava od držav članic zahtevati, naj za komisarski položaj predlagajo moškega in žensko. V prihodnji evropski komisiji naj bi vsak spol zasedel po polovico položajev.