Lavrov na vrhu G20 tokrat ni zapustil dvorane

Začetek vrha skupine 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) zaznamujejo obsodbe vojne v Ukrajini in pozivi k miru. Če se vojna ne konča, bomo težko prevzeli odgovornost za prihodnje generacije, je ob odprtju poudaril gostitelj vrha, indonezijski predsednik Joko Widodo. Voditelje je že nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

»Prepričan sem, da je zdaj čas, ko se ta ruska uničevalna vojna mora in se tudi lahko konča,« je v svojem videonagovoru po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril Zelenski. Kot je nadaljeval, »ni nobenega opravičila za jedrsko izsiljevanje«, skupini »G19« – s čimer je izrecno izključil Rusijo, ki je sicer članica skupine G20 – pa se je zahvalil, da je to jasno povedala.

V govoru je ukrajinski predsednik med drugim tudi predstavil načrt za končanje vojne, ki ni mogoče brez umika ruskih sil in obnove ozemeljske celovitosti njegove države. »Želim si, da se ta agresivna ruska vojna konča pravično ter na podlagi ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava,« je poudaril. Po vojni potrebuje Ukrajina »učinkovita varnostna jamstva«, sicer pa je za vzpostavitev povojne varnostne arhitekture predlagal sklic mednarodne konference, na kateri bi sklenili tako imenovani kijevski sporazum.

Prva dama Indonezije Iriana Widodo pozdravlja zakonca evropske komisarke Heika von der Leyna.  FOTO: Reuters

Rusija je sicer poleg Brazilije in Mehike edina članica G20, ki je na vrhu na indonezijskem Baliju ne zastopa njen predsednik Vladimir Putin, ampak je tam ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Podobne poudarke so ob odprtju vrha izpostavili tudi drugi voditelji, med njimi gostitelj, indonezijski predsednik, ki je vrh odprl z začetkom prvega plenarnega zasedanja o prehranski varnosti. »Če se ta vojna (v Ukrajini) ne konča, se bomo težko premaknili naprej. Ne smemo deliti sveta (...). Ne smemo dovoliti, da svet zajame nova hladna vojna,« je poudaril.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru ostro kritizirala rusko izkoriščanje energije. »Vidimo, da Rusija svoj plin raje sežiga, namesto da bi ga prodajala,« je dejala ter opozorila, da to ustvarja pomanjkanje na svetovnih energetskih trgih in povzroča skokovito rast cen. Ker energijo uporablja kot orožje, je Rusijo kritiziral tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, da ima to negativne posledice za gospodarstvo ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu.

Ameriški predsednik Joe Biden v pogovoru s premierom Indije Narendro Modijem.  FOTO: Reuters

Indijski premier Narendra Modi je pozval k »vrnitvi na pot premirja in diplomacije« ter posvaril, da so globalne dobavne poti zaradi podnebnih sprememb, pandemije covida-19 in trajajoče vojne v Ukrajini razpadle. Pri ustvarjanju »novega svetovnega reda« ima ključno vlogo skupina G20, je menil.

Tudi kitajski voditelj Xi Jinping je posvaril pred izkoriščanjem hrane in energije kot orožja, kar je mogoče razumeti kot posredno kritiko Rusije.

O čem se pogovarjajo titani

Xi se je tik pred začetkom vrha G20 sicer ločeno sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Slednji ga je po navedbah Elizejske palače pozval, naj okrepi pritisk na Rusijo, da sede za pogajalsko mizo. Pozval ga je tudi k združitvi sil za odgovor na mednarodne krize, kot je ruska vojna v Ukrajini, saj je stabilnost sveta tudi v interesu Kitajske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron na srečanju G20 na Baliju. FOTO: Ajeng Dinar Ulfiana/Reuters

Xi je medtem pozval Francijo in EU k ohranitvi duha neodvisnosti in avtonomije. Diplomatski viri so dejali, da je to mogoče razumeti kot željo, da bi bile evropske države bolj neodvisne od ZDA, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V govoru na vrhu je nato Xi pozval države k enotnosti. »Vse države bi morale delitve nadomestiti z enotnostjo, spore s sodelovanjem ter izključevanje z vključevanjem,« je dejal. Zavzel se je tudi za sprejem Afriške unije v skupino G20, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sicer pa tuje tiskovne agencije že poročajo tudi o osnutku skupne izjave, ki naj bi jo na tokratnem vrhu sprejeli voditelji. V njej naj bi med drugim izrazili globoko zaskrbljenost glede globalne prehranske varnosti in pozvali k podaljšanju sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres z indonezijskim predsednikom Jokom Widodom. FOTO: AFP

Kljub nasprotovanju Moskve naj bi članice v sklepni izjavi odločno obsodile vojno v Ukrajini in izpostavile njene uničujoče posledice za človeštvo in globalno gospodarstvo na področju preskrbe z energijo, prehranske varnosti ter tveganj za finančno stabilnost. Priznale naj bi sicer tudi različna stališča članic do tega vprašanja.

Predsednik evropskega sveta Michel je danes pred vrhom dejal, da gre kljub različnim stališčem članic sklepna izjava, o katerih še tečejo pogajanja, v pravo smer glede obsodbe ruske invazije na Ukrajino. Že to je po njegovih besedah dosežek. Na novinarski konferenci je še ocenil, da bo to eno najtežjih vrhunskih srečanj skupine G20.

Voditelji naj bi se v sklepni izjavi zavzeli tudi za okrepitev prizadevanj za zaščito okolja in njihovega financiranja. Pozvali naj bi še k napredku pogajanj o finančni odškodnini za posledice podnebnih sprememb v revnih delih sveta ter potrdili, da je treba na srednji rok postopoma opustiti subvencije za fosilna goriva.