Odgovornost nizozemskih modrih čelad za pokol Bošnjakov

Matere Srebrenice so vložile na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu tožbo proti Nizozemski zaradi neuspešne zaščite Bošnjakov pred srbskimi silami leta 1995. Nizozemsko vrhovno sodišče je namreč lani na podlagi obtožb združenja razsodilo, da je bila odgovornost Nizozemske za pokol "zelo omejena".

Nevladno združenje Matere Srebrenice odgovornost za pokol Bošnjakov pripisuje tudi nizozemskim modrim čeladam, ki so bile nameščene v Srebrenici. Po oceni nizozemskega vrhovnega sodišča bi srbske sile verjetno ubile ljudi v varovanem območju mirovnih sil ZN v vsakem primeru, tudi če bi jim dovolili, da ostanejo v oporišču nizozemskih vojakov.
 

Kršitev pravice do pravičnega sojenja

Sile bosanskih Srbov so v nekaj dneh po 11. julija 1995, ko so zavzele to bošnjaško enklavo, ubile več kot 8000 Bošnjakov. Nizozemski vojaki v okviru mirovnih sil ZN so bile priče genocida nad Bošnjaki, ki se je zgodil le nekaj mesecev pred koncem vojne v BiH. Ker na sodišču ni bilo nobene dejanske razprave o njihovih možnostih za preživetje, so odvetniki svojcev žrtev ocenili, da je sodišče kršilo konvencijo o človekovih pravicah, ki določa pravico do pravičnega sojenja. 

Združenje Matere Srebrenice pričakuje, da bo tega mnenja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Kot je pojasnil njihov odvetnik Marco Gerritsen Simon van der Sluijs, je združenje, ki predstavlja 6000 svojcev, ki so izgubili svoje sorodnike v genocidu v Srebrenici leta 1995, obtožilo Nizozemsko, da ni sprejela zadostnih ukrepov, da bi zaščitila prebivalstvo.
 

Genocidna ideologija dobiva pravno bitko

Kako bo razsodilo ESČP je pomembno tudi zato, ker se potomci, sorodniki, znanci in ideološki nasledniki storilcev genocida vračajo na kraj zločina, kjer slavijo zločince kot junake. S četniškimi in vojno huskaškimi pesmimi proslavljajo verske in državne praznike, ne le v Srebrenici in Bratuncu, ki sta v neposredni bližini spominskega parka v Potočarih, temveč tudi v Višegradu, kjer so zažigali ljudi samo zato, ker so bili Bošnjaki.

V povorkah avtomobilov, traktorjev in tovornjakov plapolajo iste srbske zastave, v imenu katerih je bil storjeno eno najhujših grozodejstev v Evropi po drugi svetovni vojni. Glavni akterji so pripadniki ravnogorskega četniškega gibanja, ki je legalno tako v Srbiji in Črni gori kot tudi v Republiki srbski, ki je bila prizorišče genocida.

Kljub večletnemu ustrahovanju povratnikov je tožilstvo BiH očitno brez moči. Čeprav gre tudi za spodbujanje nacionalnega in verskega sovraštva ter širjenje nestrpnosti, se je tožilstvo odločilo le za preiskavo zadeve, ker zavračanje genocida in vojnih zločinov v BiH ni kaznivo dejanje. Posledično zmaguje javni diskurs, ki seje delitve, ponižanja in strah, namesto da bi spodbujal spravo. Genocidna idelogija dobiva tudi pravno bitko, pravica za žrtve pa čaka na boljše čase.