Arhitekt 11. septembra se bo izognil smrtni kazni, ne pa tudi svojcem žrtev

Več kot dve desetletji po ujetju Halida Šejka Mohameda je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da je z odvetniki domnevnega arhitekta napadov 11. septembra 2001 doseglo dogovor o priznanju krivde za najhujši teroristični napad v zgodovini ZDA, v katerem je življenje izgubilo skoraj 3000 ljudi. V zameno bo ameriško tožilstvo namesto smrtne kazni zanj zahtevalo dosmrtni zapor.

Enak dogovor je tožilstvo doseglo tudi s soobtožencema Validom bin Atašem in Mustafo al Havsavijem, ki skupaj z Mohamedom na sojenje čakata v ameriški vojaški bazi Guantanamo na Kubi. Podrobnosti dogovora predstavniki Pentagona niso razkrili, a po poročanju zahodnih medijev bo ta omogočil, da se bodo vse vpletene strani izognile po vsej verjetnosti dolgemu sodnemu procesu, nad katerim bi visel dvom o zakonitosti dokazov, pridobljenih z mučenjem trojice obtoženih članov teroristične organizacije Al Kaida.

Halid Šejk Mohamed, proti kateremu so ameriški organi obtožnico vložili pred več kot poldrugim desetletjem, bo v skladu z dogovorom preostanek svojega življenja preživel za zapahi. Kakor je razbrati iz neuradnih informacij, bi lahko krivdo za načrtovanje napadov priznal že prihodnji teden, do njegove končne obsodbe pa utegne preteči še vsaj leto dni. Enako velja za njegova soobtoženca.

Eden najbolj tesnih sodelavcev pokojnega voditelja Al Kaide Osame bin Ladna je bil ujet v Pakistanu tri leta po napadih 11. septembra, ki so spremenili ZDA in bili povod za ameriško vojno proti terorizmu. Mohamed, ki se je za inženirja izšolal v Severni Karolini, kjer je po mnenju ameriške obveščevalne skupnosti tudi razvil svoj odpor ter sovraštvo do ZDA, je bil vse do sredine devetdesetih let razpet med Kuvajtom, Afganistanom, pa tudi Bosno in Hercegovino, kjer se je boril na strani Bošnjakov.

Vpliv mučenja na sojenje

Njegovo ime je po poročanju AFP postalo širše prepoznavno šele v začetku devetdesetih let, in sicer z vpletenostjo v bombardiranje newyorškega Svetovnega trgovinskega centra leta 1993, ki ga je izvedel njegov nečak Ramzi Jusef, oziroma z načrtovanjem razstrelitve večjega števila ameriških potniških letal nad Tihim oceanom dve leti zatem. Takrat naj bi Halid Šejk Mohamed z blagoslovom Bin Ladna tudi začel načrtovati najhujši teroristični napad v ameriški zgodovini.

Po ujetju je več let preživel v različnih tajnih zaporih, ki jih je ameriška centralna obveščevalna agencija CIA vzpostavila na začetku vojne proti terorizmu, preden so ga dokončno premestili v Guantanamo. V času pridržanja je bil večkrat podvržen simulaciji utapljanja (angl.: waterboarding), tehniki mučenja, s katero so uslužbenci CIE in njihovi podizvajalci poskušali zlomiti ujetnike.

Sporni način pridobivanja dokazov je postal glavna ovira pri izvedbi sojenja Mohamedu in drugim obtoženih članom Al Kaide, saj je obstajala nevarnost, da bodo sodniki izjave oziroma priznanja, dosežena za mučenjem, proglasili za nesprejemljive.

Kot so predstavniki tožilstva poudarili v pismu svojcem žrtev 11. septembra, odločitev za sklenitev dogovora, s katerim se bo trojica obtoženih izognila morebitni smrtni kazni, ni bila sprejeta zlahka. »Naša kolektivna, utemeljena in dobronamerna presoja je, da je ta rešitev najboljša pot do dokončnosti in pravičnosti v tem primeru,« so pojasnili.

In vendar ta razlaga po poročanju NPR ni zadovoljila predstavnikov nekaterih družin oseb, ki so umrle v strmoglavljenju ugrabljenih potniških letal na newyorška dvojčka, poslopje Pentagona ter na polje v Pensilvaniji. Njihovo željo po večji transparentnosti in razkrivanju ozadja naj bi vseeno uslišali, in sicer med skrajšanim sodnim procesom, na katerem bodo svojci po zagotovilih tožilstva dobili priložnost, da se neposredno soočijo z obtoženci in od njih zahtevajo pojasnila.