Umrl je kuvajtski emir

V 92. letu starosti je umrl kuvajtski emir Sabah al Ahmad al Sabah, so danes sporočili iz palače. Mediji so že dolgo ugibali o zdravju voditelja Kuvajta, saj so ga v zadnjem letu večkrat sprejeli v bolnišnico.

V zadnjem letu so emirja večkrat sprejeli v bolnišnico, med drugim je šel julija v ZDA na zdravljenje po operaciji. Zakaj je moral na operacijo, sicer ni znano.

Sabah je prevzel vodenje z nafto bogatega Kuvajta leta 2006, 50 let pa je nadzoroval zunanjo politiko. Čeprav ima Kuvajt enega najbolj aktivnih parlamentov v arabskem svetu, ima emir največ moči, med drugim imenuje vlado.

Sabahovo vladavino so zaznamovala prizadevanja za umiritev regionalnih sporov, pogosto je igral vlogo posrednika. Ohranil je dobre odnose z Iranom, ki velja za sovražnika številnih držav v regiji. Podobno je ohranil odnose s Katarjem, potem ko so druge države na Arabskem polotoku leta 2017 z njim dramatično prekinile odnose.

Regionalni voditelji so izrazili obžalovanje ob njegovi smrti. »Danes smo izgubili velikega brata in modrega voditelja,« je dejal jordanski kralj Abdulah, ki je v svoji kraljevini razglasil 40-dnevno žalovanje.

Obžalovanje sta izrazila tudi voditelja Združenih arabskih emiratov in Egipta, ki sta v svojih državah razglasila tridnevno žalovanje. Savdski kralj Salman in princ Mohamed pa sta izpostavila Sabahove dosežke in prizadevanja med njegovim služenjem državi in regiji.

Svojo žalost in sožalje ob smrti kuvajtskega emirja je na Twitterju izrazil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.​Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je Sabaha opisal kot izjemen simbol modrosti in velikodušnosti.
 

Kuvajt ostaja v družini

Za novega emirja je bil medtem že imenovan njegov 83-letni polbrat, šejk Navaf al Ahmed. »V skladu z določili ustave (...) vlada prestolonaslednika, šejka Navafa al Ahmeda al Sabaha, razglaša za emirja Kuvajta,« je v televizijskem nagovoru povedal namestnik kuvajtskega premierja Anas Kalid al Saleh.

V preteklosti je Navaf zasedal različne položaje v kuvajtskih vladah. Leta 1990 je bil v času invazije iraških sil na Kuvajt obrambni minister. Kasneje je med drugim vodil še ministrstvo za delo in socialne zadeve. Leta 1994 je prevzel vodenje nacionalne garde, leta 2003 pa se je vrnil v kuvajtsko vlado. Vodil je notranje ministrstvo in zasedel položaj podpredsednika vlade, pristojnega za boj proti terorizmu. Tri leta kasneje pa je bil imenovan za prestolonaslednika.

Vodenje države prevzema v času močno zaostrenih odnosov med svojima zaveznicama ZDA in Savdsko Arabijo na eni strani in Iranom na drugi, s katerim pa ima Kuvajt dobre odnose. Država skuša posredovati tudi v diplomatski krizi med Katarjem in drugimi državami na Arabskem polotoku.