Objem juga in vzhoda

Že naslov skupne deklaracije, ki so jo v četrtek v Johannesburgu podpisali voditelji držav in vlad petih članic združenja Brics, govori o ambicijah in izzivih, s katerimi se bodo morale spoprijeti največje države v razvoju. »Sodelovanje za vključujočo rast in skupno blaginjo v četrti industrijski revoluciji«.

Voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike so skupaj branili »odprto svetovno gospodarstvo« in trdili, da lahko v njem vsem državam koristi globalizacija, če bo ta vključujoča ter bo podpirala trajen razvoj in enakomerno razdelitev blaginje med vsemi.
 

Skupna izjava

»Potrjujemo, da je najpomembneje zagotavljati večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, je pregleden, ne dovoljuje diskriminacije in ga najbolje uresničuje Svetovna trgovinska organizacija (WTO) ter spodbuja predvidljivo trgovinsko okolje,« je izjavilo pet voditeljev ob koncu 10. srečanja, ki so ga pripravili v kongresnem središču Sandton.

Skupna izjava na 23 straneh se loteva številnih vprašanj, med drugim obravnava protiteroristično koalicijo in skrb za begunce iz držav, v katerih divjajo vojne. V izjavi so omenili tudi boj proti podnebnim spremembam ter podprli prizadevanja za dokončno pripravo delovnega programa pariškega sporazuma ter ustanovitev skupnih enot za delovanje med naravnimi katastrofami. Voditelji Bricsa so povedali, da se povezujejo v boju proti kriminalu v kibernetičnem prostoru ter »sprejemajo nesporne koristi in nove priložnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije, zlasti v kontekstu četrte industrijske ­revolucije«.
 

Veličastno srečanje

Turški kolumnist Cemil Ertem je ugotavljal, da je Brics »veličastno srečanje juga in vzhoda«, ter pri tem mislil na jug, ki so ga v dosedanjih svetovnih delitvah blaginje potisnili na dno lestvice, in vzhod, ki se je pod vodstvom Kitajske pojavil kot novo središče svetovne rasti.

Ravno takrat, ko so brazilski predsednik Michel Temer, ruski predsednik Vladimir Putin, indijski premier Narendra Modi, kitajski vodja Xi Jinping in južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa pozirali za skupinsko fotografijo, na kateri se nasmejani držijo za roke, so iz Washingtona prišle novice o spravi na zahodu. Ameriški predsednik Donald Trump in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta dosegla kompromis pri reševanju ameriško-evropskega trgovinskega konflikta, slišati je bilo tudi napovedi o oživitvi tristranskega sporazuma Nafta. Če k temu dodamo nedavno vzpostavitev prostotrgovinskega območja med EU in Japonsko, je jasno, da bo Brics v prihodnjem obdobju velikih preizkušenj predvsem za Kitajsko zelo pomembna platforma za prav takšno povezovanje juga in vzhoda, na kakršno se mora azijska sila opreti pri nasprotovanju zahodu.
 

Odločno proti protekcionizmu

Zaradi trgovinske vojne, ki jo je Trump začel predvsem proti Kitajski, je Brics prešel od poziva k ustvarjanju nove svetovne ureditve k obrambi stare ureditve. Bolj kakor kdaj prej so poudarjali, da je treba ohraniti WTO kot nekaj, kar zagotavlja »predvidljivost«, ki si je Kitajska vse bolj želi, in to prav zato, ker je nepredvidljivost ameriškega predsednika omajala samozavest, ki je postala del njenih dolgoročnih razvojnih načrtov.

Medtem ko so voditelji Bricsa zapisovali v skupno izjavo, da odločno nasprotujejo protekcionizmu, je na zadnjem zasedanju WTO pred poletnim premorom ameriški veleposlanik Dennis Shea predstavil analizo »kitajskega gospodarskega modela, ki škodi trgovini«. »Čeprav Kitajska nenehno poudarja, da brani prosto trgovino in globalni trgovinski sistem, je najbolj protekcionistično in merkantilistično gospodarstvo na svetu,« je dejal Shea in to dokazoval tako, da je opozarjal na visok lastniški delež kitajske države v trgovini in naložbah, ter dodal, da tega »ne smemo več dovoliti«, saj prav takšno početje spodkopava temeljna načela prostega trga.
 

Vonj po smodniku

Državna podjetja, je nadaljeval ameriški predstavnik, so preveč pomembna na Kitajskem, kjer »gospodarska reforma pomeni izpopolniti, kako naj vlada in Komunistična partija upravljata gospodarstvo«. Kitajski veleposlanik Zhang Xiangchen je odgovoril, da je »v zraku čutiti vonj po smodniku«, vendar je v obrambo države povedal samo to, da Shea nima dokazov, da kitajska država res nadzira svoja podjetja.



Zaradi »vonja po smodniku« je tudi Brics razglasil 10. srečanje voditeljev za kažipot na poti od zgodovine k novi prihodnosti. Toda kakšna bo ta videti, ni jasno po srečanju v Johannesburgu. Tudi zato, ker še ni znano, kakšni bodo ameriško-ruski odnosi. Če bi se otoplili, bi to lahko precej razgibalo odnose v petčlanskem bloku.

Medtem se kitajsko politično vodstvo sprašuje, kako je lahko tako napačno ocenilo Trumpa, da si je želelo njegove zmage na volitvah. Ni jim bila všeč predvidljivost Hillary Clinton, zato so dobili antivoditelja, o katerem so bili prepričani, da bo tako kakor večina ameriških predsednikov v Beli hiši postavil na glavo vse, kar je govoril med predvolilno kampanjo. ­Profesorji s kitajskih elitnih akademskih ustanov trdijo, da se je to zgodilo zaradi povečanega državnega nadzora in partijske cenzure, značilne za boj Xi Jinpinga proti korupciji, begu možganov in zahodnim vplivom. Celo profesorji, ki so sicer delovali kot vladni svetovalci, so morali izročiti potne liste državnim organom, za odhod v ZDA pa pridobiti posebno dovoljenje. Tako niso prepoznali pravega Trumpa, ki se je Kitajski pritihotapil za hrbet. Z Bricsom ali brez njega na kitajski poti stoji velika opeka z napisom »Najprej Amerika«.