Kako je Donald Trump rešil Brics

Kitajski predsednik Xi Jinping je opisal​ Brics kot pet prstov ene roke. Vsi se med seboj razlikujejo po velikosti in moči, skupaj pa združijo v pest, ki lahko silovito udari. Ko so se danes na 10. letnem vrhunskem srečanju v Johannesburgu zbrali voditelji Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike, je ta pest vedela, kam mora udariti.

Protekcionizem ameriškega predsednika Donalda Trumpa je bil a priori tarča, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Lahko bi celo rekli, da je zaradi trgovinske vojne, ki je ogrozila vseh pet držav, ta blok znova dobil smisel obstoja. Medtem ko so številni analitiki v akronimu, ki ga je tej skupini nadel Jim O'Neill, nekdanji direktor Goldman Sachsa, prepoznali pomen »opeke« (bricks), ki bi lahko razbila sedanjo svetovno gospodarsko in denarno ureditev, zdaj v tej skupini držav v razvoju vsi vidijo pest, ki si želi ohraniti prav tisto tradicijo multilateralnosti, globalizma in vzajemne odvisnosti, ki jo je nekoč širila Amerika.
 

Skupna rast in tehnološki napredek

V tem duhu so se v Južni Afriki, ki letos predseduje Bricsu, sestali brazilski predsednik Michel Temer, ruski predsednik Vladimir Putin, indijski premier Narendra Modi, kitajski predsednik Xi Jinping in gostitelj, južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Glavna tema srečanja je skupna rast in tehnološki napredek, a bi jo lahko formulirali tudi drugače. Zagotovo je glavno sporočilo srečanja »držimo skupaj«.

Čeprav je bil ta blok do zdaj osredotočen na trgovino, se je vzajemna blagovna izmenjava znotraj bloka v zadnjih petih letih zmanjšala za 9 odstotkov in lani znašala le še 312 milijard dolarjev. Se je pa od leta 2001, ko je bil najprej ustanovljen Bric (Južna Afrika se je pridružila šele ob koncu leta 2010), do zdaj skupni bruto domači proizvod tega bloka kar šestkratno povečal in lani dosegel 17.000 milijard dolarjev.
 

Kaj je in kaj ni

Če je Brics do zdaj v glavnem vedel, kaj ni, ali se je mučil s tem, da bi natančno opredelil, kaj je, bo letošnja skupna izjava, ki jo bo peterica voditeljev objavila v petek, prav gotovo bolj natančno opredeljena. Ni stvari, ki bi lahko trdneje povezala države v razvoju od globaliziranega trga, zato bo petčlanski blok posebej poudaril povezanost, ki jo prinaša vzajemna trgovina, pa tudi odprtost do zunanjih partnerjev v okviru zasnove Brics+.



To zasnovo potrjuje prisotnost voditeljev dodatnih 22 držav. Večina jih prihaja iz Afrike (kar 19), so pa tukaj še turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in predsedniki Egipta, Indonezije, Argentine ter Jamajke, kar samo po sebi ne širi le področja za gospodarsko sodelovanje, temveč je tudi izhodišče za diplomatske igre. Putin se bo tako v četrtek sestal z Erdoğanom, da bi se z njim pogovarjal o Siriji, indijski premier pa si bo v prihodnjih dveh dnevih prizadeval za to, da bi v središče nove faze globalizacije uvrstili boj proti islamskemu terorizmu.
 

Vprašanje soje

Ruski minister za gospodarstvo Maksim Oreškin je dejal, da je letošnje srečanje »zaznamovano s kontekstom tega časa, v katerem ZDA in Kitajska skoraj vsak teden objavita nove ukrepe«. Stopnjo doseženega globalizma bo, denimo, pokazalo vprašanje soje. Ker je Kitajska odgovorila na Trumpov protekcionistični zid z uvedbo carin, ki med drugim veljajo tudi za sojo, se je Brazilija pojavila kot nov vir za kitajske uvoznike, ki na svetovnem trgu pokupijo okoli 60 odstotkov soje. Kitajski uvoz brazilske soje se je junija občutno povečal (za več kot 25 odstotkov), hkrati se je povečal brazilski uvoz ameriške soje, ki se je zaradi kitajskih ukrepov bistveno pocenila (za okoli 20 odstotkov). Tako se je prav zaradi Trumpa sklenil krog, hkrati se je odprla nova povezovalna veriga, s čimer se je največjim državam v razvoju ponudila priložnost za nadaljnjo rast. »Kitajska bi se lahko obrnila k Indiji, Braziliji in Rusiji ter od njih kupovala izdelke, ki jih je pred tem dobivala iz ZDA, kot so soja, pšenica ali meso,« je poudaril Alex Capri, raziskovalec z Nacionalne univerze v Singapurju. »To odpira nove priložnosti za Brics – vsaj začasno.«
 

Posebna pričakovanja

Vsaka od petih članic bloka je prišla na srečanje v Južni Afriki s posebnimi pričakovanji. Medtem ko bo zlasti Putin, nekoliko pa tudi Modi, iz tega srečanja poskusil iztržiti dodatno potrditev svojega političnega vpliva, in to tudi v kontekstu zapletenih globalnih in območnih odnosov, se bosta Temer, za katerega je to zadnje srečanje Bricsa, in Ramaphosa, za katerega je to prvi nastop na zasedanju voditeljev bloka, bolj osredotočila na finančno podporo Nove razvojne banke, ki jo je Brics ustanovil kot svojevrstno alternativo Svetovne banke.

Bricsova banka je ta mesec že odobrila Južni Afriki 300 milijonov dolarjev posojila za energetske projekte in prav toliko Kitajski za gradnjo nove proge metroja v mestu Luoyang, Rusija pa se pogaja z banko o posojilu v znesku milijarde dolarjev za pet projektov gradnje infrastrukture. Prav s povečanjem vsote posojil Nove razvojne banke na več kot pet milijard dolarjev se je znova povečala potreba po ustanovitvi Bricsove agencije ocenjevanja kreditnih tveganj. Ker so bile nezadovoljne z metodologijo ocenjevanja, ki jo uporabljajo finančne hiše, kot so Fitch, Moody's in S&P, so članice bloka na pobudo Indije ter ob podpori Kitajske in Rusije predlagale ustanovitev lastne agencije. Ta sicer ne bo ustanovljena na tem srečanju, bodo pa naredili še en korak do tega cilja. V kontekstu, ki ga je osebno podpisal ameriški predsednik, je Brics dobil nov smisel obstoja. S tem pa tudi institucije, s katerimi bo ta blok zaznamoval začetek nove svetovne ureditve.