Novinarji brez meja: Slovenija na lestvici svobode napredovala za štiri mesta

Na lestvici medijske svobode, ki jo od leta 2002 objavlja organizacija Novinarji brez meja (RSF), je Slovenija od lani napredovala za štiri mesta. RSF v letnem poročilu o indeksu medijske svobode sicer ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zadovoljive v manj kot tretjini držav, panogo pa da vedno bolj spodkopava industrija lažnih novic.

Medtem ko je Slovenija na indeksu medijske svobode lani med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, je letos svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto. S tem se ponovno uvršča med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila organizacije RSF o indeksu medijske svobode.

Razmere so dobre ali razmeroma dobre v 52 državah

RSF v poročilu ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zelo slabe v 31, slabe v 42 in problematične v 55 od 180 ocenjevanih držav. Dobre ali razmeroma dobre pa so v 52 državah. Razmere za novinarstvo so torej slabe v sedmih od desetih držav, zadovoljive pa v treh od desetih držav.

V organizaciji pri tem opozarjajo na hitre učinke, ki jih ima industrija lažnih novic za medijsko svobodo. V dveh tretjinah oziroma v 118 od 180 ocenjevanih držav je večina anketirancev namreč poročala o tem, da so bili politični akterji pogosto ali sistematično vpleteni v obsežne dezinformacijske ali propagandne kampanje, kar spodkopava in slabi novinarstvo.

Vojna v Ukrajini je prizadela tudi zahodno Evropo, kjer je več držav zaradi nacionalne varnosti omejilo novinarsko delo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Rusija padla za devet mest in vzpostavila nov medijski arzenal

Lani so bile razmere ugodne tudi za krepitev propagandne vojne. Rusija, ki je na indeksu medijske svobode 2023 padla za še devet mest, je v rekordnem času vzpostavila nov medijski arzenal, namenjen širjenju sporočil Kremlja na zasedenih ozemljih v južni Ukrajini. Prostor za širjenje usklajene propagande ruskih provladnih medijev sta sprostila tudi sistemska cenzura in prisilni izgon neodvisnih ruskih in tujih medijev.

Vojna v Ukrajini je prizadela tudi zahodno Evropo, kjer je več držav zaradi nacionalne varnosti omejilo novinarsko delo. Poročilo v zvezi s tem med drugim navaja Grčijo, ki je lani na indeksu zasedla 107. mesto. »Vohunjenje grške obveščevalne službe za novinarji s pomočjo programske opreme predator velja za največjo kršitev medijske svobode v EU v letu 2022, zato je Grčija na indeksu 2023 med državami EU najslabše uvrščena,« so povzeli na RSF.

Na indeksu medijske svobode so se letos najvišje uvrstile Norveška, Irska, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Litva in Estonija, na dnu lestvice pa so Eritreja, Sirija, Turkmenistan, Iran, Vietnam, Kitajska in Severna Koreja.

Letos na drugem mestu Irska

Medtem ko Norveška zaseda prvo mesto že sedmo leto zapored, se je letos na drugo mesto uvrstila Irska. Spremembe so tudi na dnu lestvice, kjer zadnja tri mesta letos zasedajo azijske države.

Pavol Szalai, ki je pri RSF zadolžen za področje Evropske unije in Balkana, je v intervjuju za Radio Slovenija poudaril, da je slika glede Slovenije mešana. Na eni strani nova slovenska vlada ni več sovražno nastrojena proti novinarjem in se zavzema za svobodo medijev, po drugi strani pa se pritiski na javne medije nadaljujejo, je pojasnil.

Dotaknil se je tudi razmer na RTV Slovenija in spomnil, da novinarji tega javnega medija še vedno stavkajo in protestirajo proti vpletanju v uredniške odločitve. Tudi poskusi nove vlade, da bi RTV Slovenija postala bolj neodvisna, niso bili uspešni, za direktorja Televizije Slovenija pa je bil imenovan direktor vladnega urada za informiranje.

Szalai je opozoril še, da sistemske rešitve, ki bi izboljšale neodvisnost javnih medijev, v Sloveniji še niso bile vpeljane. Medtem ko se je varnost novinarjev v Sloveniji izboljšala, sovražni govor in spletni napadi na novinarje ostajajo težava, je navedel med drugim.