Neomejen dostop | že od 9,99€
Do novinarjev sovražno ozračje, ki ga spodbuja predsednik vlade Janez Janša in je privedlo do fizičnih in spletnih napadov, ter politični pritiski so med vzroki, ki jih je organizacija Novinarji brez meja prepoznala kot ključne za to, da je Slovenija na lestvici indeksa svobode medijev v zadnjem letu padla na 54. mesto, kar je najnižje do zdaj. Novinarsko društvo in sindikat opozarjata predvsem na razmere na RTV Slovenija, ki jih v teh dneh ponazarjajo razmere Studia City in njegovega voditelja Marcela Stefančiča jr. Prizma predstavnikov še sedanje oblasti in vodstva RTV je, nepresenetljivo, povsem nasprotna.
Slovenija je na lestvici indeksa svobode medijev, ki so ga Novinarji brez meja objavili ob mednarodnem dnevu svobode medijev, padla za kar 18 mest in se uvrstila v kategorijo »problematičnih« držav, tudi zaradi arbitrarne ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije, imenovanj političnih zaveznikov v vodstvo RTV, strateških tožb za ustrahovanje (znane kot tožbe SLAPP) pa tudi žalitev predsednika vlade do predstavnikov sedme sile, ki se mu zdijo preveč kritični.
Da so razmere za novinarstvo v Slovenije slabe, opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Ko je oblast izčrpala STA, vprašanje modela njenega financiranja še vedno ni urejeno, je pritisk preusmerila na RTV Slovenija. »Vse več je nedostojnih osebnih obračunov in maščevanj, uveljavljanja moči za vsako ceno, ki škodi javnemu interesu. Spremljali smo več manevrov, tudi izigravanje zakonodaje, s katerimi je vodstvo najprej obglavilo uredništvo, potem pa nastavilo kader brez podpore uredništva,« je izpostavil Gašper Andrinek, podpredsednik društva in ponovil poziv vodstvu, naj odstopi.
Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je v sodelovanju z medijskimi strokovnjaki in drugimi deležniki pripravila osnovne usmeritve predloga novega zakona o RTV. »Štejemo, da je delujoč in kakovosten javni servis prvi pogoj za zdravo demokracijo. Hkrati ugotavljamo, da se javni servis spopada s številnimi izzivi, od digitalizacije, globalizacije, komercializacije medijskega okolja, ki pa jim, se zdi, v zadnjih dveh letih ni kos,« je v imenu PMVD dejala pravnica Barbara Rajgelj in dodala, da želijo s temi spremembami, o katerih bodo v kratkem organizirali javno razpravo, zagotoviti normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo omogočala kakovostno produkcijo vsebin in dolgoročen razmislek o prihodnosti javnega servisa. Naredili so primerjalno analizo izhodišč, upoštevali dvajset let zgodovine različnih priprav in prizadevanja različnih iniciativ za spremembo zakona v smeri zmanjšanja vpliva politike na delovanje RTV in povečanje vpliva javnosti v organih, ki se nanašajo na upravljanje, vodenje in nadzor RTV.
»Eno leto od začetka kampanje Za obSTAnek so se razmere v medijih žal samo še poslabšale. Ves ta čas smo opozarjali, kakšno škodo vladajoča politika in njeni podporniki delajo medijskemu prostoru, uredniški avtonomiji in novinarski integriteti,« je dejala Alenka Potočnik, predsednica sindikata novinarjev, ki vodstvu RTV očita siromašenje programa in rušenje socialnega dialoga.
Način delovanja vodstva RTV se po mnenju društva, sindikata in številnih podpornikov, ki so zbrali več kot 40.000 podpisov, kaže v primeru Studia City, ki naj bi se, po premoru, uradno zaradi predvolilnih soočenj, prihodnji ponedeljek vrnil na zaslone, a brez dosedanjega voditelja. »Vodstvo RTV z mano noče podaljšati pogodbe – menda zaradi mojega 'neprimernega vedenja',« je dejal Marcel Štefančič jr., ki se mu zdi zares neprimerno, da so ukinili tudi oddaje Politično s Tanjo Gobec, Točka preloma z Janjo Koren in Globus. Neuradno naj bi naslednje tri ponedeljke predvajali izseke iz starih oddaj, potem pa naj bi na voditeljski stol sedla Vida Petrovčič. »Pod črto, Studia City ni več,« pravi Marcel Štefančič jr.
Generalno vodstvo RTV Slovenija se je odzvalo s sporočilom, da se je vodstvo informativnega programa TV Slovenija odločilo, da bo oddaja maja doživela nekaj vizualnih in programskih sprememb. K posodobitvi so jih, kot so zapisali, spodbudile tudi izjave nekdanjega voditelja oddaje, ki jih ocenjujejo za žaljive do zaposlenih, del izrečenega »pa bi lahko razumeli tudi kot grožnjo posamezne zaposlene«.
Za komentar zdrsa Slovenije na lestvici smo se obrnili na Uroša Urbanijo, direktorja vladnega urada za informiranje: »Meni se zdi Slovenija na vseh lestvicah absolutno previsoko. Situacijo v slovenskih medijih bi lahko primerjali kvečjemu s Putinovo Rusijo. Imamo situacijo, kjer, kot verjetno v Rusiji, 90 odstotkov medijev podpira eno opcijo, po drugi strani pa nimamo pluralne, demokratične razprave znotraj medijev.« Na sedanji lestvici se mu zdi nenavaden položaj Italije, ki je na 58. mestu. »Živel sem v Italiji in intenzivno spremljal italijanske medije. Ne bom rekel, da so zgled delovanja medijskega trga, v vsakem primeru pa so nekaj svetlobnih let pred delovanjem medijev v Sloveniji,« je komentiral Urbanija.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji