Po mnenju koalicije želi SDS uničiti RTVS, v SDS očitke zavrnili

Poslanci so danes začeli izredno sejo DZ z obsežnim dnevnim redom, na kateri bodo večinoma obravnavali zakonske predloge opozicije, ki jih je ta vložila že na ustanovni seji novega sklica DZ. Že danes bosta na poslanskih klopeh predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o RTVS in predlog novele zakona o STA. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je vložila poslanska skupina SDS, je v petek zavrnil že odbor DZ za kulturo. Gre sicer za enega izmed dveh predlogov sprememb zakona o RTVS, ki so ju v vložili v SDS. Predlagajo, da da RTV-prispevek ne bi bil več obvezen.

DZ je izredno sejo, ki bo potekala ves teden, začel z obravnavo predloga SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o RTVS, ki so jih prav tako vložili v SDS. Po predlogu sprememb prispevek RTV ne bi bil več obvezen. Poslanske skupine koalicije predlogu za referendum nasprotujejo, podpirajo pa ga v SDS in NSi.

Predstavnica predlagateljev Alenka Jeraj je dejala, da nacionalna televizija v zadnjih letih izgublja gledalce. Gledalci in poslušalci naj se sami odločijo, ali želijo plačevati prispevek RTV in v kakšni višini, je pozvala. Prispevek v Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami višji, učinkovitost javnega zavoda pa manjša, meni. Vprašanje na posvetovalnem referendumu bi se glasilo: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje prispevka RTV?

Ministrstvo za kulturo meni, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj Radiotelevizije Slovenija (RTVS), zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Ne bi namreč mogla več uresničevati javnega interesa. Predlog želi spraviti javni zavod v finančno krizo in propad, je opomnila ministrica Asta Vrečko. Po mnenju vlade zato razpis predlaganega referenduma ni dopusten.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji ostro nasprotovali predlogu za razpis referenduma. Institucionalna avtonomija je nujna predpostavka za delovanje RTVS, je dejala Tatjana Greif iz Levice. SDS želi po njeni oceni ruvati korenine RTVS. Predlog za razpis referenduma je kukavičje jajce, s katerim bi politična desnica želela disciplinirali RTVS, je prepričana.

Po besedah Mojce Šetinc Pašek (Svoboda) v resnih demokracijah urejajo financiranje javnega medija s posebno obvezno dajatvijo, v nekaterih tudi s financiranjem iz proračuna. V Sloveniji prispevek za TV-sprejemnik zdaj za fizične osebe znaša 12,75 evra na mesec, kar sta dve vstopnici za kino, je opomnila. Za ta znesek gledalci dobijo bogate in raznovrstne vsebine, SDS pa zdaj predlaga finančno shiranje zavoda, je kritična.

Tudi v SD so proti predlogu za referendum, ki je po njihovih navedbah sicer legitimen, a bi povzročil izčrpavanje medija in ukinjanje oddaj, je naštel Jonas Žnidaršič. Predlog po njegovem mnenju pomeni tudi neupoštevanje stroke. Vsekakor pa so potrebne spremembe, ki bi zavodu prinesle večjo avtonomijo, je dodal.

V SDS in NSi so predlog za referendum pričakovano podprli. Po besedah Andreja Hoivika iz SDS RTVS ne zagotavlja nepristranske in celovite obveščenosti. Vse več državljanov ni zadovoljnih z njenimi programi, kar so pokazali tudi z zbiranjem podpisov pod različne peticije, je poudaril. Po njegovem mnenju je čas, da se ljudje sami odločijo, ali in koliko bodo plačevali. V NSi pa si želijo moderen, profesionalen RTVS. »Če bo tak, bo tudi denar, saj smo zrela družba,« je dejal Jožef Horvat. Javni zavod je treba po njegovih besedah prestrukturirati skladno z najboljšimi evropskimi praksami. Veliko ljudi ne spremlja programov RTVS zaradi velike tehnološke ponudbe, ki je na voljo, in zato morajo imeti pravico do izbire, je pojasnil.

Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicijskih skupin Svoboda, SD in Levica, saj nočejo z obravnavo predlogov odlašati do jeseni. FOTO: Voranc Vogel/Delo

DZ bo o predlogu za razpis referenduma odločal v sredo

DZ je v nadaljevanju izredne seje prešel na poslansko razpravo o predlogu SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o RTVS, po katerih prispevek RTV ne bi bil več obvezen. Koalicijski poslanci v predlogu za referendum vidijo željo po uničenju RTVS, v SDS pa so dejali, da želijo dobiti jasen odgovor državljanov.

Matej T. Vatovec iz Levice je dejal, da mora Radiotelevizija Slovenija (RTVS) nuditi kakovostne vsebine. Gledanost pri tem po njegovih besedah ne sme biti merilo, saj ne gre za komercialen zavod. Informativni program Televizije Slovenija ima prostor za izboljšave, a to še ni razlog za ukinitev prispevka, kar želi s predlogom sprememb doseči SDS, je opomnil. Pri predlogu za razpis posvetovalnega referenduma sicer po njegovi ugotovitvi ne gre za iskreno željo za ukinitev prispevka, saj če bi SDS to res želela, bi to storila v času prejšnje vlade Janeza Janše.

Po mnenju Mojce Šetinc Pašek je predlog za referendum naravnan tako, kakor da bi bila osrednja medijska hiša neko prostovoljno društvo. Predlagateljem je jasno, da koalicija ne bo podprla predloga, je poudarila. »Želijo pa doseči, da bi se zdajšnja posadka na zavodu čim bolj utrdila in da bi čim bolj vplivali na izid prihajajočih lokalnih in predsedniških volitev,« je opozorila.

Alenka Jeraj iz SDS je medtem prepričana, da RTVS, predvsem njen informativni program, že leta večkrat dnevno krši 4. in 5. člen zakona o RTVS. V skladu z njima bi morali namreč zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi bi celovito obveščali in bi posredovane vsebine omogočale objektivno javno obveščenost. Novinarji pa bi morali spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij.

Njen kolega iz poslanske skupine Andrej Hoivik se je v svoji razpravi dotaknil problematike odhajanja novinarjev z RTVS. To se po njegovih navedbah ni začelo šele v času zadnje Janševe vlade, ampak že veliko prej.

»Vsi vemo, kam bi predlog SDS pripeljal,« pa je povedal Jonas Žnidaršič iz SD. Nacionalna televizija bi bila po njegovem svarilu v primeru ukinitve prispevka prisiljena tekmovati s komercialnimi. Kvečjemu bi morali prispevek podvojiti, nikakor pa ga ukiniti, je prepričan. Nacionalna televizija po njegovih besedah ohranja standarde govora in jezika ter tega, kako se delajo oddaje, po katerih se zgledujejo tudi komercialne televizije.

Sovražen odnos do demokracije se najbolj očitno pokaže v odnosu do neodvisnega novinarstva in do medijev, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njenih besedah se je vloga RTVS, ki objektivno in verodostojno poroča o dogajanju, zelo očitno pokazala v času epidemije covida-19, ko so se širile številne lažne novice. RTVS mora imeti po njenem opozorilu stabilno financiranje in ne sme biti prepuščena niti politiki niti kapitalu.

Več opozicijskih predlogov

Poslanci so na današnji izredni seji opravili prvo obravnavo več zakonov s področja gospodarstva, ki jih je v DZ vložila opozicija. Koalicija večini predlogov nasprotuje, tudi predlogu zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut. Nekaterim je medtem predvsem zaradi prenosa evropskih direktiv napovedala podporo.

DZ je danes opravil prvo obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog bi s petodstotno stopnjo obdavčil vsako unovčitev virtualnih valut, pri čemer bi letna oprostitev znašala 10.000 evrov. Če bi ob unovčitvi posameznik ustvaril izgubo, bi moral to prikazati v davčnem obračunu.

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica pa so zakonu nasprotovale, med drugim so se zavzele za celovito ureditev tega področja z več truda, premisleka in sodelovanja s strokovnjaki. Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil tudi mnenje vlade, da zakona ni mogoče ustrezno popraviti niti z dopolnili. Vlada namerava večje število rešitev z davčnega področja predstaviti najkasneje v prvi polovici naslednjega leta, takrat je mogoče pričakovati tudi nov predlog obdavčitve virtualnih valut, je dejal.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo predlogu zakona o izvajanju uredbe EU o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike. Predlog zakona je vložila opozicija s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), da je primeren za nadaljnjo obravnavo pa meni tudi vlada.

Kot je pojasnil Boštjančič, se bo na ta način namreč uredilo ustrezno izvajanje evropske uredbe, s tem pa bo dosežena tudi skladnost nacionalnega pravnega reda spravnim redom EU.  DZ je na današnji izredni seji opravil tudi prvo obravnavo predloga SDS sprememb zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Z njim bi med drugim znižali stopnjo omenjenega davka s 27,5 odstotka na 20 odstotkov ter odpravili obdavčitev dobička, doseženega z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom 12 mesecev imetništva oz. od sklenitve posla, po 40-odstotni davčni stopnji. Hkrati bi odpravili oprostitev plačila davka od dobička, doseženega pri odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta po 20 letih, ter zniževanje stopnje davka vsakih pet let imetništva. Davek bi po novem zavezanec izračunaval sam v davčnem obračunu.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič in poslanci koalicijskih poslanskih skupinah so ocenili, da predlagani zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predvsem jih skrbi, da bi se z nižjo davčno stopnjo lahko spodbujalo tvegane naložbe posameznikov in se jih odvračalo od bolj varnih naložb. Predlog sicer podpirajo v NSi, kjer po besedah poslanca Jerneja Vrtovca menijo, da glede tveganj vsak posameznik nosi lastno odgovornost.

DZ je opravil tudi prvo obravnavo novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi znižali stopnjo DDV za dobavo električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja s trenutnih 22 odstotkov na pet odstotkov. Suzana Lep Šimenko (SDS) je v imenu predlagatelja pojasnila, da bi znižanje davčne stopnje razbremenilo vse državljane, predvsem pa pomagalo socialno najbolj ogroženim prebivalcem.

Na vladni opozarjajo, da znižanje DDV ne pomeni samodejno znižanje cene za končnega potrošnika. Poslance Svobode, SD in Levice pa obenem skrbi, koliko bo predlagani ukrep stal državni proračun. Kot je poudarila poslanka Bojana Muršič (SD), med drugim v predlogu pogreša vsaj realno oceno stroškov ukrepa.

Poslanci so opravili tudi prvo branje predloga novele zakona o davčnem postopku, ki ga je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Po besedah Lep Šimenko z njim predlagajo izboljšave veljavne ureditve davčnega postopka v smeri lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic in pravnih koristi zavezancev za davek. Cilj predlaganih sprememb je zagotoviti transparentno, učinkovito in pravilno izvajanje v praksi, utrditi pravno varnost in predvidljivost, zavezancem za davek olajšati izpolnjevanje obveznosti in znižati stroške ter zagotoviti odločanje v predpisanem roku.

V NSi predlagane spremembe podpirajo, saj po besedah Vrtovca menijo, da ta prinaša številne smiselne poenostavitve in izboljšave celotnega sistema. Drugačnega mnenja so na vladi in v koalicijskih poslanskih skupinah. Na vladi jih skrbi predlog, da zavezanec, ki v skladu z zakonskimi pogoji predloži samoprijavo oz. obračun ali napoved na podlagi ugotovitev iz zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ne more biti preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje davčne zatajitve. 

DZ je opravil še prvo branje predloga novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Namen predloga je prenesti določila evropske direktive, za kar je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije. Z novelo bi med drugim poenotili nekatere postopke, ki jih vodijo varuhi konkurence posameznih članic EU.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan je poslance pozval, da ga sprejmejo v prvem branju, s tem da si vlada dopušča možnost, da ga prek koalicije s svojimi dopolnili v drugem branju na parlamentarnem odboru za gospodarstvo, kjer je treba, dodatno izboljša. Da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, so se strinjali tudi poslanci.

Ti bodo o predlogih glasovali v sredo.