Novinarja obsodili na sedem let zapora, ker sta poročala o nasilju nad Rohingi

Gre za mjanmarska državljana 32-letnega Wa Lona in 28-letnega Kyaw Soeja, ki sta bila v priporu od aretacije decembra lani. Preiskovala sta pokol desetih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga v vasi v pokrajini Rakine med operacijo, ki jo je vojska proti tej manjšini začela avgusta lani. Pri sebi naj bi imela dokumente o vojaških načrtih, ki so pripeljali do izgona več kot 750 tisoč Rohingov.
 

Obramba pravi, da ni šlo za tajne dokumente

Novinarja sta obtožbe zanikala. Trdita, da jima je primer podtaknila policija. Prijeli so ju namreč, ko sta se odzvala na povabilo policije na večerjo, na kateri sta ji izročila dokumente. Obramba tudi vztraja, da ni šlo za tajne dokumente, saj so bili pred tem že objavljeni. Novinarja sta na sodišču, kjer je bilo zbranih okoli petdeset ljudi, povedala, da sta jima dva policista v restavraciji izročila papirje, že nekaj trenutkov za tem pa sta bila aretirana. Policist, ki je bil temu priča, je dejal, da je bilo videti, kot da je srečanje »nastavljeno« prav z namenom, da se ju kaznuje zaradi poročanja o nasilju nad muslimansko manjšino v pokrajini Rakine.



Sodnik je presodil, da sta kriva. »Ugotovljeno je bilo, da sta skušala škodovati interesom države,« je poudaril ob razglasitvi sodbe.

Za izdajo državnih skrivnosti je v Mjanmaru sicer predvidena kazen do 14 let zapora.



»Danes je žalosten dan za Mjanmar, Reutersova novinarja in medije po vsem svetu,« se je odzval odgovorni urednik agencije Reuters Stephen Adler, ki je obsodbo novinarjev označil za velik korak nazaj v demokratizaciji Mjanmara. »Novinarja sta v zaporu že preživela devet mesecev zaradi lažnih obtožb, da bi ju utišali in da bi prestrašili novinarje,« je dejal.

»Ne bomo čakali, medtem ko se novinarjema godi krivica, iskali bomo pravico in ocenili, na koga se obrniti, tudi če bo to mednarodni forum,« je še dejal Adler.

Primer je predramil svetovno javnost, ki obsodbo novinarjev jemlje kot vzorčni primer, kako so demokratične reforme v dolgo izoliranem Mjanmaru zaostajale, odkar je leta 2016 oblast prevzela Aung San Su Či, poroča AP.



Ko je bila obsodba znana, je začela žena enega od obsojenih novinarjev jokati, zunaj sodišča pa so policisti in novinarji kričali, ko ju pospremili do vozila, ki ju je odpeljal. »To ni prav,« je dejal Wa Lona in nadaljeval, da »želi reči, da so to očitne grožnje naši demokraciji in rušenje svobode medijev v naši državi.« Dejal je, da ga ni strah, saj ni naredil nič napačnega: »Verjamem v pravico, demokracijo in svobodo.«



Zaradi obsodbe novinarjev so razočaranje izrazili tudi zagovorniki svobode medijev, Združeni narodi, Evropska Unija in države, vključno z ZDA, Kanado in Avstralijo, poroča Reuters. Humanitarni koordinator ZN v Mjanmaru Knut Ostby je dejal, da so mjanmarske oblasti ves čas opozarjali na to, da morajo zagotoviti svobodo izražanja. Oblasti je pozval, naj novinarja izpustijo.

Britanski ambasador Dan Chugg je dejal, da je obsodba zoper novinarja spodkopala medijsko svobodo v Mjanmaru. Chugg, ki je bil prisoten na sojenju, je dejal, da so sodniki ignorirali zakonodajo in da je to velik udarec za pravno državo. 

»Izjemno razočaranje« nad odločitvijo sodišča je medtem izrazila tiskovna predstavnica urada britanske premierke Therese May. Ob tem je pozvala k takojšnji izpustitvi novinarjev in dejala, da današnja obsodba spodkopava svobodo medijev.



Obsodbo novinarjev je obsodil tudi ameriški veleposlanik v Mjanmaru Scot Marciel, ki je dejal, da bo spodkopala zaupanje ljudi v pravosodni sistem.

Podobnega mnenja je tudi Francija. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, obsodba novinarjev predstavlja velik udarec svobodi medijev in vladavini prava. »Francija ponavlja poziv za njuno osvoboditev in spoštovanje njunih osnovnih pravic ter tudi za dostop svobodnih medijev v pokrajino Rakhine,« so sporočili z zunanjega ministrstva v Parizu.

Mjanmarske oblasti naj bi sicer lani aretirale najmanj enajst novinarjev, zaradi česar se država pod civilnim vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či sooča tudi s kritikami zaradi zatiranja svobode medijev in svobode govora.