V obstreljevanju umrli civilisti z obeh strani fronte

V ruskih zračnih napadih je po zandjih podatkih umrlo 19 ljudi, medtem je ukrajinsko obstreljevanje Donecka terjalo sedem življenj.

Galerija

Posledice ruskega napada v mestu Dnipro. FOTO: Reuters

Pi. K., M. B., STA

28. 4. 2023 | 07:54

28. 4. 2023 | 16:28

8:15

A+A-

V več mestih v Ukrajini, tudi v prestolnici Kijev, so se davi oglasile sirene pred zračnimi napadi. V napadih na civilno infrastrukturo, med drugim na stanovanjska poslopja, je po zadnjih podatkih umrlo 19 ljudi. Zračna obramba je nad Kijevom sestrelila dve brezpilotni letali in 11 vodenih raket.

Ti napadi Moskvo »približujejo neuspehu in kazni«, se je davi na nove napade, med katerimi so ruske sile po poročanju agencij izstrelile več kot 20 vodenih raket, odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Vsak napad, vsako sprevrženo dejanje proti naši državi in proti našim ljudem približuje teroristično državo neuspehu in kazni,« je zapisal na Telegramu. »Ukrajina in svet morata na ruski teror pravično odgovoriti,« je dodal.

V raketnih napadih v mestu Dnipro sta bila po navedbah tamkajšnjih oblasti ubita ženska in triletni otrok.

V Umanu v osrednjem delu države so rakete zadele stanovanjsko poslopje, umrli so vsaj trije ljudje, osem pa je bilo ranjenih, so sporočile tamkajšnje oblasti. Eksplozije so odjeknile tudi v mestu Mikolajiv na jugu države.

Kot so sporočile oblasti v Kijevu, je ukrajinska vojska nad prestolnico sestrelila 11 vodenih raket in dve brezpilotni letali. Napadi v Kijevu niso zahtevali žrtev ali večjega uničenja.

V Donecku je sedem oseb umrlo v zbombardiranem avtobusu. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

Rusija je rakete izstrelila z letala tupoljev Tu-95, ki je letelo nad Črnim morjem, je dejal poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni. Po njegovih besedah so ukrajinske sile sestrelile tudi dve brezpilotni letali. »Raketni napad je bil izveden, medtem ko so civilisti spali. Tipičen podpis ruskih teroristov,« je dejal vodja urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrij Jermak.

O novih ruskih napadih iz Ukrajine poročajo po tem, ko je Nato v četrtek sporočil, da so članice in partnerice zavezništva v zadnjih mesecih Ukrajini dobavile 230 tankov, več kot 1550 oklepnih vozil in »ogromne količine streliva«, da bi okrepile obrambo Kijeva.

Nov val ruskih napadov so obsodili tudi v Bruslju. »Ruski napadi na civiliste in civilno infrastrukturo so vojni zločini,« je sporočil tiskovni predstavnik EU Peter Stano in dodal, da »poveljniki, storilci in sostorilci ne bodo ostali nekaznovani«.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so ruske rakete dolgega dosega zadele vse zastavljene cilje, vključno z začasnimi položaji rezervnih enot ukrajinskih sil, navaja AFP.

Ukrajinci v Donecku zadeli avtobus in bolnišnico

Proruske oblasti v Donecku so danes sporočile, da je bilo v središču glavnega mesta regije zaradi obstreljevanja z ukrajinskih položajev ubitih sedem ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Zadeli so bolnišnico, park in več stanovanjskih stavb. Po prvih podatkih je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi otrok, več kot deset pa je bilo ranjenih,« je na Telegramu sporočil vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin.

Vsi ranjeni so bili hospitalizirani, poroča AFP. Župan Donecka Aleksej Kulemzin je v izjavi, ki jo je objavila njegova tiskovna služba, povedal, da so bile vse žrtve potniki v minibusu.

Članice EU podprle podaljšanje odprave carin za ukrajinsko žito

Države članice EU so danes podprle podaljšanje uredbe, v skladu s katero je EU junija lani odpravila carine na ukrajinsko žito, je na Twitterju sporočilo švedsko predsedstvo Svetu EU. Evropska komisija je konec februarja predlagala enoletno podaljšanje. Zaradi odprave carin se je sicer več članic znašlo v težavah, rešitev na ravni EU še iščejo.

Stalni predstavniki držav članic pri EU so danes podprli obnovitev uredbe, v skladu s katero je unija v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino odpravila carine na uvoz ukrajinskega žita. »To bo omogočilo nadaljnjo podporo ukrajinskemu gospodarstvu spričo ruske invazije na Ukrajino,« je na Twitterju zapisalo švedsko predsedstvo Svetu EU.

Na Evropski komisiji, ki je februarja predlagala enoletno podaljšanje, so ob tem poudarili, da postopek še ni končan. Zdaj bo moral podaljšanje uredbe potrditi še Evropski parlament, nato pa dokončno še Svet EU, so pojasnili.

EU je v začetku junija lani carine odpravila za eno leto. Obenem je v luči posledic ruskega napada na državo in blokade ukrajinskih pristanišč za žito iz te države omogočila tranzitne koridorje do pristanišč v uniji.

A ker obstoječa infrastruktura vseh količin žita ne uspe obdelati, prihaja do kopičenja zalog, zaradi česar je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. To največ težav povzroča na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem, Romuniji in Bolgariji, ki so nedavno večinoma prepovedale uvoz ukrajinskega žita.

Bruselj predlaga, da bi lahko v teh pet članic pšenico, koruzo, oljno ogrščico ter sončnična semena in olje uvozili zgolj, če bi bilo blago namenjeno v druge članice ali tretje države. Obenem predlaga 100 milijonov evrov pomoči za kmete v teh državah.

Kmetijski ministri članic EU so se na torkovem srečanju v Luxembourgu zavzeli za enoten odziv na težave, s katerimi se nekatere članice soočajo zaradi uvoza velikih količin ukrajinskega žita. Pristojni evropski komisar Janusz Wojciechowski pa je dejal, da so prizadete članice in komisija blizu rešitvi. Danes so na komisiji povedali, da ni nobenih novosti glede tega.

Danska patrulja je v bližini sabotiranih plinovodov Severni tok 1 in 2 tik pred skrivnostnimi eksplozijami septembra lani fotografirala plovilo ruske mornarice, specializirano za podmorniške in podvodne operacije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes poročal danski časnik Information.

Časnik navaja, da so rusko ladjo SS-750 fotografirali v Baltskem morju, štiri dni pred še vedno nepojasnjenimi eksplozijami na plinovodu, ki Rusijo povezuje z Nemčijo. Na ladji, ki je po besedah švedskega vojaškega analitika specializirana za podvodne operacije, se nahaja tudi mini podmornica.

Sedem mesecev po eksplozijah na plinovodih Severni tok 1 in 2 kljub preiskavam v Nemčiji, na Švedskem in Danskem, ki še potekajo, še vedno ni jasno, kdo je odgovoren za eksplozijo.

Ameriški raziskovalni novinar Seymour Hersh je februarja trdil, da je ameriška mornarica Norveški med Natovo vajo pomagala namestiti eksploziv na plinovode in ga več mesecev zatem daljinsko sprožila. Njegove trditve je takrat podprla tudi Rusija, ki je za sabotažo obtožila Zahod, na čelu z ZDA, in pozvala k mednarodni preiskavi. Zahodne države so na drugi strani za eksplozije na plinovodih obtožile Moskvo.

Ameriški časnik New York Times je nato marca poročal, da so ameriški obveščevalci pridobili podatke, ki so kazali na to, da je bila odgovorna proukrajinska skupina.