Rusija grozi s prekinitvijo dogovora o izvozu ukrajinskega žita

Moskva je zagrozila, da morda ne bo podaljšala sodelovanja pri mednarodnem sporazumu o izvozu ukrajinskega žita, ki se izteče 18. maja. Kot vzrok navaja teroristične napade režima v Kijevu. Generalni sekretar ZN Antó​nio Guterres je medtem v ponedeljek Rusiji predal predlog za nadaljnje podaljšanje in izboljšave sporazuma.

»Zaradi terorističnih napadov režima v Kijevu je ogroženo ponovno podaljšanje dogovora o izvozu žita po 18. maju,« je v ponedeljek zvečer sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Rusija je svojo sosedo obtožila, da je marca in aprila z brezpilotnimi letalniki napadla oporišče ruske črnomorske flote na zasedenem polotoku Krim, poroča nemška tiskovna agencija DPA. V Kijevu se doslej na obtožbe niso odzvali.

Rusija je že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu o žitu, ki je bil sredi marca podaljšan za 60 dni. V Moskvi namreč menijo, da se olajšanje sankcij za ruski izvoz gnojil, ki je prav tako predvideno v sporazumu, ne izvaja v zadostni meri.

Sporazum je sicer ključnega pomena pri preprečevanju humanitarnih kriz v državah v razvoju in ohranjanju cen hrane na globalni ravni.

Pismo Združenih narodov bodo v Rusiji preučili

Generalni sekretar ZN António Guterres je medtem na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v New Yorku v ponedeljek predstavil načrt za nadaljnje podaljšanje izvoza ukrajinskega žita, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili Združeni narodi.

Guterres je Lavrovu predal pismo za predsednika Vladimirja Putina, v katerem je predstavljen tudi predlog za izboljšanje, podaljšanje in razširitev sporazuma, je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN.

Podobno pismo so ZN poleg Rusije poslali še preostalima podpisnicama sporazuma, Ukrajini in Turčiji. Guterres je ob tem dejal, da se je seznanil s pomisleki, ki jih je izrazila Rusija v zvezi z gnojili.

»Preučili bomo ideje, ki nam jih v pismu predstavlja generalni sekretar,« pa je dejal Lavrov v komentarju, ki ga je objavilo rusko zunanje ministrstvo. Dodal je, da do zdaj niso opazili velikega napredka.

Črnomorsko pobudo za izvoz žita sta Rusija in Ukrajina sklenili julija lani s posredovanjem Združenih narodov in Turčije. Sporazum je omogočil izvoz žita iz Ukrajine, potem ko je zastal zaradi ruske invazije, in pomagal znižati cene hrane po svetu.

Rusija je v zameno dobila pravico do izvoza gnojil brez zahodnih sankcij, a Moskva pravi, da se ta dogovor, ki naj bi veljal tri leta, ne spoštuje ter da države, ki so uvedle sankcije proti Moskvi, ne storijo dovolj, da bi omilile omejitve ruskega izvoza, zlasti gnojil.

Izkrivljen trg zaradi presežkov ukrajinskega žita

Kmetijski ministri članic EU, med njimi slovenska ministrica Irena Šinko, se bodo danes med drugim posvetili težavam, ki jih imajo kmetje v nekaterih članicah zaradi presežkov cenejšega žita iz Ukrajine.

Evropska komisija si namreč prizadeva za evropsko rešitev težav, s katerimi se kmetje zaradi poplave žita iz Ukrajine srečujejo predvsem na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in Bolgariji. V tej luči predlaga več ukrepov ter dodatno finančno pomoč za kmete v teh državah v višini 100 milijonov evrov.

EU ima namreč z Ukrajino, ki zgodovinsko velja za žitnico Evrope, sklenjen prostotrgovinski sporazum, na podlagi katerega so začasno odpravljene carine za uvoz ukrajinskega žita. Obenem pa je v luči posledic ruskega napada na državo in blokade ukrajinskih pristanišč za žito iz te države omogočila tranzitne koridorje do pristanišč v Uniji.

A ker z obstoječo infrastrukturo vseh količin žita ni mogoče obdelati, se zaloge kopičijo in je na trgu pristalo veliko žita po tako nizkih cenah, da izkrivljajo tržne razmere. Omenjene članice so zaradi tega mimo skupne trgovinske politike EU že sprejele enostranske prepovedi uvoza žita in nekaterih drugih kmetijskih pridelkov.